V tokratnem podkastu V imenu narave o predsodkih, ki jih kljub vsem spoznanjem o netopirjih še vedno povezujemo s temi skrivnostnimi sesalci, pa tudi o tem, zakaj smo jih med pandemijo tolikokrat omenjali ter zakaj so vez med naravno in kulturno dediščino.

Kje netopirje najpogosteje srečamo

"Verjetno netopirje srečamo že, ko v večernem času hodimo po mestu ali ko se sprehajamo ob gozdni poti. Kdor gleda malo bolj v zrak, jih bo zagotovo videl," pojasni Primož Presetnik. Najverjetneje pa bomo netopirje lahko opazovali, ko lovijo, ob obrežjih jezer ali večjih rek. Zatočišča si poiščejo na podstrehah, v zvonikih, zapuščenih hišah, odsluženih kleteh in seveda v jamah in breznih. Povsod tam torej, kjer je dovolj temačno in hkrati zavarovano pred zunanjimi vplivi, kar netopirjem v določenem delu leta zagotavlja ustrezne razmere za življenje. Poleti samice potrebujejo topel prostor, kjer se mladiči hitreje razvijajo, odrastejo in se osamosvojijo. Pozimi pa jim, ravno obratno, bolj ustreza hladnejši prostor, da lahko varčujejo z nakopičeno energijo, ki so si jo uskladiščili jeseni. Pozimi namreč njihovega plena, žuželk, ni v zraku, zato ta čas v glavnem prespijo in tako lažje počakajo na pomlad.

Kako opazujejo netopirje
Z monitoringom netopirjev spremljajo stanje njihovih populacij in deloma tudi njihovih habitatov. Za preučevanje različnih vrst netopirjev uporabljajo tri osnovne metode. Približno tretjino naših netopirjev spremljajo s pregledovanjem njihovih zatočišč. Drugo tretjino spremljajo s poslušanjem. Netopirji se namreč v okolju orientirajo z ultrazvočnimi klici, zato jim raziskovalci sledijo s posebnimi ultrazvočnimi detektorji. Tretja metoda preučevanja netopirjev pa je mreženje, ki ga izvajajo predvsem nad vodami in jamskimi vhodi. Ko netopirja ujamejo, hitro preverijo, katere vrste je, določijo spol, ugotovijo, ali je samica tisto leto kotila, ga stehtajo in čim prej izpustijo.

Izziv za raziskovalce so tako redke vrste, o katerih še vedno vemo malo, kot tudi vrste, o katerih imamo ogromno podatkov. Eden takšnih je zagotovo mali podkovnjak, najbolj opažena vrsta v naših jamah in na podstrehah, a kadar ga najdejo v ravninskih delih Dravskega polja ali Prekmurja, kjer zanj ni primernih prezimovališč, se strokovnjakom hitro porajajo številna nova vprašanja.

Velika vrstna pestrost netopirjev
Pri nas živi 32 vrst netopirjev. Večinoma so jih prepoznali po zunanjih znakih, v zadnjih letih pa so prepoznavanje in določanje vrst nadgradili z molekularnimi raziskavami, s katerimi so ugotovili, da se v eni vrsti skriva več vrst. Nasploh je za Slovenijo značilna velika vrstna pestrost netopirjev. "Pri nas je več kot tretjina domorodnih sesalcev netopirjev," poudari Primož Presetnik. Poleg tega imamo severne in južne vrste netopirjev.

V Sloveniji so netopirji, tako kot drugod po Evropi, zavarovani. Deloma je na to verjetno vplivala koristnost netopirjev, saj so jih prepoznali kot pomočnike sadjarjev in vrtnarjev, ker se prehranjujejo z žuželkami, med njimi tudi s tistimi, ki veljajo za škodljive. Hkrati pa je zaradi uporabe pesticidov število netopirjev po drugi svetovni vojni izjemno upadlo, na nekaterih območjih so nekatere vrste celo izumrle. Po zavarovanju vrste so se razmere spet malo izboljšale, vendar to ne pomeni, da se kaj podobnega ne more več ponoviti. Zato so ob predpisu, ki temelji na moralno-etičnem odnosu do drugih živih bitij, pomembne tudi prepovedi in odsvetovano vedenje. Netopirjev ne smemo pobijati, ne smemo jih vznemirjati, prepovedano pa je tudi uničevanje njihovih habitatov, kar zajema tako zatočišča kot tudi njihove letalne poti med zatočišči in prehranjevališči. Nekateri netopirji se namreč med zimo in poletjem selijo in s svojimi posegi lahko ljudje vplivamo tudi na populacijo širše po Evropi.