Svetovni dan varnosti hrane letos poteka pod geslom Varnejša hrana, boljše zdravje. To je četrti svetovni dan varne hrane, ki tudi tokrat poudarja pomen varne hrane za zdravje ljudi. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije bolezni, ki se prenašajo s hrano, vsako leto prizadenejo vsakega 10. človeka po vsem svetu. Obstaja več kot 200 tovrstnih bolezni, ki lahko potekajo v blažji obliki, lahko pa so tudi smrtonosne. Zato Združeni narodi in Svetovna zdravstvena organizacija poudarjata pomen varne in hranljive hrane pri zagotavljanju zdravja in dobrega počutja ljudi ter pozivata k ukrepom za zagotavljanje varnosti živil v celotni živilski verigi, so sporočili z Zveze potrošnikov Slovenije.

Na ZPS-ju se zavzemajo za to, da bi imeli potrošniki dostop do varne in kakovostne hrane, zato redno izvajajo teste in tržne preglede. Prepričani pa so tudi, da morajo imeti potrošniki dostop do informacij o rezultatih inšpekcijskih nadzorov. Zato so pred dnevi s Transparency International Slovenia pozvali, da naj poročila Uprave za varno hrano znova postanejo javno dostopna.

Do okolja in zdravja prijaznejša hrana?

Ob svetovnem dnevu hrane je na mestu tudi razmislek o pravičnejši razporeditvi ter o do okolja in zdravja prijaznejši hrani. "Za reševanje podnebne in okoljske krize je nujno, da potrošniki sprejemamo bolj trajnostne prehranske odločitve, hkrati pa je ključno, da se z vprašanjem zelenega zavajanja spoprimemo tudi na sistemski ravni," je bilo sporočilo spletnega dogodka o do okolja in zdravja prijaznejši hrani, ki ga je pretekli teden organizirala Umanotera v sodelovanju z Zvezo potrošnikov Slovenije.

Kot je poudarila Nika Tavčar iz Umanotere, je "oskrba s hrano ključno področje, na katerem moramo ukrepati že danes, če želimo preprečiti katastrofalne podnebne spremembe." Osnovni principi do podnebja in zdravja prijaznejši hrane so znani: več rastlinske, ekološke, lokalno pridelane in sezonske hrane ter manj hrane, ki je predelana, zapakirana in zavržena. "Take hrane ni težko najti in vsakdo izmed nas lahko tudi s pomočjo zaupanja vrednih okoljskih znakov in certifikatov vsakodnevno sprejema bolj trajnostne prehranske odločitve. Veliko lahko z informiranjem naredimo sami, ne moremo pa vsega. In tukaj je ključna vloga države in podpora na sistemski ravni, ki bi nam omogočila bolj trajnostne izbire," je dejala.

Boštjan Okorn iz ZPS-ja je predstavil izsledke raziskave o dojemanju trajnosti med potrošniki, ki je pokazala, da smo prebivalci Slovenije med državami, ki nadpovprečno dojemamo trajnost prehranskih izdelkov. Ob tem je poudaril, da sicer "menimo, da se vedemo dovolj trajnostno, a čisto iskreni vendarle nismo. Strokovnjaki namreč menijo, da zmanjševanje uživanja mesa in drugih živalskih izdelkov najpomembneje prispeva k trajnosti prehranjevanja, raziskava pa je pokazala, da ima Slovenija enega od najvišjih deležev prebivalcev, ki se mesu ne mislijo odpovedati."

Kar petina vprašanih je odgovorila, da je ena od ovir, zakaj se ne vedejo bolj trajnostno, tudi pomanjkanje informacij, zato so na ZPS-ju preverjali, kakšne in katere oznake so natisnjene na nekaterih živilskih izdelkih. Ob tem Okorn opozarja, da številnim oznakam dejansko ne moremo zaupati, saj za njimi ni dovolj transparentnih meril in neodvisnega preverjanja. "Prav tako se je treba zavedati, da le redke trajnostne oznake pokrivajo tako ekološki kot tudi socialni del proizvodnje," je poudaril.

Kot so še navedli, je zadnja raziskava Evropske potrošniške organizacije pokazala, da sta kar dve tretjini evropskih potrošnikov pripravljeni spremeniti svoje prehranjevalne navade iz okoljskih vzgibov. Kot sta poudarili Camille Perrin in Patrycja Gautier iz Evropske potrošniške organizacije BEUC, pa "imajo mnogi s tem težave zaradi pomanjkanja jasnih informacij o oznakah. Od 'CO2 nevtralnih' banan in mleka ter 'trajnostno pridelanih' izdelkov pa do 'okolja prijazne' embalaže; oznake o blagodejnosti živil za planet so preplavile trg." Zato menita, da je "skrajni čas, da odločevalci na ravni EU-ja obravnavajo zeleno zavajanje in vzpostavijo pregled nad tem, kako proizvajalci hrane poročajo o prijaznosti svojih izdelkov do okolja."

Letos mineva 20 let od sprejetja evropske zakonodaje, ki ureja varnost hrane. Prav ta je določila postavitev EFSA-e kot krovne evropske agencije za varno hrano. Da potrošniki kupujemo varno hrano, so namreč vzpostavljeni sistemi, ki prepoznajo napake in s tem povezana tveganja v celotnih prehranskih oskrbnih verigah. Ko gre za živila, razposlana po dolgih distribucijskih poteh, so izjemnega pomena sistemi hitrega obveščanja med državami in hitri umiki s trgovskih polic, je poročal Radio Slovenija.

Pripravljeni so tudi okviri nove evropske strategije varnosti hrane do leta 2027. Če je za evropske potrošnike varna hrana samoumevna, pa se z višjimi cenami prehranskih surovin oz. končnih živil lahko povečuje tudi pogostost zavajanja in goljufivih praks in s tem povezano tveganje. Tveganja so najmanjša, zagotavljanje varnosti pa najcenejše v kratkih lokalnih prodajnih poteh.