Izpusti toplogrednih plinov v EU-ju so v zadnjem četrtletju leta 2023 skupaj znašali 897 milijonov ton ekvivalenta ogljikovega dioksida. V zadnjem lanskem četrtletju je padec izpustov spremljala nižja rast gospodarstva, saj se je v tem obdobju bruto domači proizvod (BDP) v državah članicah EU-ja na medletni ravni okrepil za 0,2 odstotka, poudarja Eurostat.

Med gospodarskimi sektorji, ki so največ prispevali k padcu izpustov toplogrednih plinov med oktobrom in decembrom 2023, sta bila oskrba z električno energijo in plinom ter predelovalna industrija. V primeru prve so se izpusti v medletni primerjavi znižali za 17,2 odstotka, pri drugi pa za 3,1 odstotka. V sektorju storitev prevoza in skladiščenja so se znižali za dva odstotka.

Medtem ko so izpusti gospodinjstev ostali stabilni, so se povečali v oskrbi z vodo in ravnanju z odpadki (za 2,8 odstotka), v rudarstvu (za 1,5 odstotka) in kmetijstvu (za 1,2 odstotka).

V medletni primerjavi so kar v 22 državah članicah EU-ja zaznali padec izpustov toplogrednih plinov. Največji padec je imela Estonija, ki je ustvarila za 23 odstotkov manj izpustov. Sledili sta Bolgarija (-17 odstotkov) in Finska (-9,0 odstotka).

Med 22 članicami EU-ja, ki so zmanjšale izpuste, jih je deset zaznalo tudi padec BDP-ja (Estonija, Finska, Švedska, Nemčija, Avstrija, Irska, Latvija, Litva, Nizozemska in Luksemburg). Medtem ko je Madžarski ob zniževanju izpustov uspelo ohraniti BDP na enaki ravni, pa je ostalih 11 držav (Bolgarija, Belgija, Češka, Danska, Italija, Španija, Francija, Poljska, Portugalska, Romunija in Hrvaška) zmanjšalo izpuste toplogrednih plinov ob hkratnem povečanju BDP-ja.

Rast izpustov so v zadnjem trimesečju 2023 na medletni ravni zaznale Malta (+7,7 odstotka), Slovenija (+5,6 odstotka), Ciper (+2,3 odstotka), Slovaška (+1,7 odstotka) in Grčija (+0,3 odstotka). Po ugotovitvah statistikov je pet držav zaznalo tudi rast BDP-ja: Malta (+4,3 odstotka), Slovenija (+2,2 odstotka), Ciper (+2,1 odstotka), Slovaška (+2,2 odstotka) in Grčija (+1,1 odstotka).