Dekan veterinarske fakultete Andrej Kirbiš in predsednik veterinarske zbornice Borut Zemljič sta zavrnila očitke, da veterinarska stroka v Sloveniji ustrezno ne skrbi za zdravstveno varstvo čebel, da ne nudi ustrezne pomoči pri zdravljenju varoze in da ne omogoča preskrbe čebelarjev z registriranimi zdravili proti tej bolezni.

Po aferi z neregistriranim zdravilom za varozo, ki ga je čebelarjem več let prodajalo podjetje APIS M & D z Vrhnike, sta v izjavi za medije opozorila, da je med varen le ob uporabi ustreznih zdravil."Vsekakor lahko za med slovenskih čebelarjev, ki so uporabljali preverjena in odobrena zdravila, zagotovo trdimo, da je varen, tega pa ne moremo trditi za med čebelarjev, ki so uporabljali zdravila s črnega trga," sta poudarila.

Veterinarska stroka ocenjuje, da so med ali izdelki iz medu, v katerih so dokazali katere koli koncentracije prepovedanih snovi, kot sta klorfenvinfos in rotenon, neuporabni in zdravstveno neustrezni za prehrano ljudi.

Naj čebelarji poskrbijo za svoje
Čebelarsko zvezo Slovenije (ČZS) pozivajo, naj spodbuja ustrezno uporabo zdravil. "Negativen učinek na zanimanje čebelarjev za registrirana zdravila ima tudi neprestano javno komuniciranje ČZS-ja o previsoki ceni zdravil," sta zapisala Kirbiš in Zemljič.

Spomnila sta, da ceno zdravil določajo dobavitelji, nanjo pa vpliva več dejavnikov, med katerimi velik delež pade na stroške registracije zdravila. Zdravila so dražja, ker je Slovenija majhen trg, zato slovenski dobavitelji ne morejo dobiti tako ugodne cene kot večji trgi, pravita.

"Cena bi lahko bila nekoliko nižja, če bi se čebelarji množično in premišljeno (vnaprej) odločali za uporabo uradno priporočenih zdravil, saj bi lahko veledrogeristi s predvidenim nakupom večje količine zdravil pri proizvajalcih dosegli nekoliko ugodnejše cene. Vseeno pa cena zdravil ni pretirano visoka," sta zapisala.

Kaj počne država
Nacionalni veterinarski inštitut, ki deluje v okviru veterinarske fakultete, skrbi za zdravstveno varstvo čebel, v sklopu katerega se, tako Kirbiš in Zemljič, intenzivno posveča tudi problematiki zatiranja varoze in redno izvaja izobraževanja ter svetovanja. Inštitut vsako leto vnaprej nakupi dovolj velike količine zdravil, ki so v Sloveniji ali v EU-ju registrirana za poletno in zimsko zdravljenje varoze. Količino in vrsto zdravil, ki jo inštitut nabavi, določijo glede na naročila in povpraševanje čebelarjev, predvsem pa glede na zdravstveno stanje čebelje populacije, ki ga na pregledih ocenijo veterinarji.

Kirbiš in Zemljič sta ob tem še navedla, da je letos samo 22 odstotkov čebelarjev kupilo uradno registrirana in preverjena zdravila. "Glede na to, da čebele v Sloveniji žal danes ne morejo preživeti zime brez zdravljenja proti varozi, to najverjetneje pomeni, da čebelarji uporabljajo neregistrirana zdravila s črnega trga ali nezakonito uvožena zdravila," sta zapisala.

Predsednik ČZS-ja Boštjan Noč je prejšnji teden dejal, da je vsak dan več čebelarjev, ki uporabljajo sonaravna sredstva za zdravljenje varoze, npr. oksalno in mravljično kislino. To se mu zdi velik napredek in v to je treba po njegovem mnenju vložiti še več energije.

Poleg registriranih zdravil je namreč mogoča tudi uporaba alternativnih sredstev, ki čebelarjem omogočajo, da lahko čebelarijo brez ostankov zdravil v proizvodih. Takšna je npr. uporaba organskih kislin, kot so mravljična, oksalna in mlečna kislina.