Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak je na današnji javni predstavitvi osnutka dolgoročne podnebne strategije Slovenije do leta 2050 poudaril, da je zelo pomembno, da si Slovenija za cilj zastavlja neto ničelne izpuste oz. podnebno nevtralnost do sredine stoletja. "To ni breme, ampak priložnost in odgovornost. Odgovornost do naših zanamcev, priložnost pa za vse deležnike, ki jih je pri tem nič koliko," je dejal.

Posamične sektorje, med katerimi so promet, energetika, industrija, kmetijstvo, stavbe, raba goriv v gospodinjstvu in storitvenih dejavnostih, raba zemljišč in gozdarstvo, čakajo številni izzivi. "Gre za izredno medresorski, interdisciplinaren pristop, ki na eni strani predstavlja priložnost, na drugi strani pa ne sme zamajati konkurenčnosti slovenskega gospodarstva oz. ne sme ogroziti standarda kakovosti življenja ljudi, ampak ga mora nadgraditi," je poudaril Vizjak.

Priprava konkretnih ukrepov v obliki akcijskih načrtov, zakonov, podzakonskih aktov, programov, usmeritev, uredb itd. bo za resorje zahtevna naloga, vse pa s ciljem zmanjšati izpuste toplogrednih plinov za od 80 do 90 odstotkov glede na leto 2005, izboljšanja ponorov in pospeševanja politik prilagajanja na podnebne spremembe, je spomnil okoljski minister.

Po posamičnih sektorjih je Vizjak poudaril, da promet, energetika in industrija skupaj ustvarijo 80 odstotkov izpustov. V sektorju prometa je cilj zmanjšati izpuste za od 90 do 99 odstotkov. Med drugim bo treba zagotoviti učinkovit javni potniški promet, vzpostaviti moderno železniško infrastrukturo, na tire preusmeriti tovorni promet, povečati zasedenost vozil in zmanjševati potrebe po vsakodnevni mobilnosti. Prevozna sredstva pa bo večinoma poganjala elektrika, ker ustvarja dodatni pritisk na energetski sektor.

Nek in Teš

Danes Nuklearna elektrarna Krško in Termoelektrarna Šoštanj (Teš) prispevata okoli dve tretjini električne energije v celotno bilanco slovenske energetike. "S prihodnjo energetsko politiko moramo ravnati zelo odgovorno," je tako poudaril Vizjak. Električna oskrba mora biti varna, zanesljiva, ne sme preveč stati potrošnikov in ne sme ogrožati konkurenčnosti gospodarstva. Za to pa je potreben čas, je dejal okoljski minister.

Posvaril je pred zanašanjem na tehnologije, ki so danes še v razvoju. "Ne rečem, da ni treba teh tehnologij opredeliti kot opcije, ki jih velja razvijati v prihodnje. Zanašati se samo nanje pa je neodgovorno do prihodnjih rodov. Zato menim, da moramo takoj začeti umeščanje drugega bloka Nuklearne elektrarne Krško v prostor," je podčrtal Vizjak.

Glede časovnice zapiranja Teša je Vizjak pojasnil, da bo končna odločitev stvar sektorja. "Mi pravimo, da bo Teš najpozneje do 2050, pustimo pa to sektorju oz. zakonu, ki bo urejal opuščanje premoga v Sloveniji. O tem bo tekla še posebna diskusija," je dejal. Je pa poudaril, da moramo sprejemati zaveze, "ki so tudi izvedljive, ne da je to le leporečenje".

Zahtevno bo tudi financiranje implementacije, je priznal Vizjak. Slovenija računa na nacionalna sredstva iz različnih sektorjev, evropska sredstva ter sredstva gospodarskih družb in posameznikov. "To bo izredno, izredno finančno zahtevna naloga," je podčrtal.

Med 66 in 72 milijardami

Matjaž Česen z Instituta "Jožef Stefan" je med drugim izpostavil, da so potrebne investicije ocenjene na od 66 do 72 milijard evrov. "Večina investicij odpade na prometno infrastrukturo in infrastrukturo za distribucijo električne energije," je pojasnil.

Vodja oddelka za podnebne spremembe na okoljskem ministrstvu Martin Batič pa je izpostavil tudi potrebo po intenziviranju prilagajanja na podnebne spremembe, saj ta proces v Sloveniji trenutno poteka "manj aktivno".

Prilagajanje bo na eni strani zmanjšalo stroške, ki bi lahko nastali zaradi podnebnih sprememb. Na drugi strani pa "le proti podnebnim spremembam odporna družba lahko izkorišča izzive in priložnosti, ki jih vidimo v tej strategiji", je podčrtal Batič. Bodo pa tu potrebni različni načrti prilagajanja, predvsem na lokalni ravni. "Občine bodo igrale zelo pomembno vlogo," je še dodal.

Protest mladih

Mladi za podnebno pravičnost so, kot so zapisali v sporočilu za javnost, zaradi neupoštevanja njihovih pripomb pri preteklih dokumentih in škodljivosti trenutnega predloga na Gospodarskem razstavišču protestno prekinili govor ministra za okolje in prostor Vizjaka. Pred razpravljavci za omizjem so razprli transparente, na enem je pisalo "Strategija za podnebni zlom", in vzklikali gesla, nato pa so v nagovoru izrazili nestrinjanje.

"Osnutek je nesprejemljiv s podnebnega, socialnega in naravovarstvenega vidika ter nam ne omogoča pravočasnega in pravičnega prehoda v ogljično nevtralno družbo," so zapisali v gibanju. Vizjakova podnebna strategija bo imela po njihovem mnenju pogubne posledice. "Vodi nas v podnebni zlom, pospešuje betoniranje narave in povečuje revščino," so prepričani.

Do njihovega početja je bil Vizjak kritičen. "Da nekam prideš, kričiš in greš, ni ustrezen način oblikovanja politik," je prepričan. "Upam, da nam bo uspelo ohraniti dialog," je dejal. In pozval: "Pogovarjajmo se na kulturen način."

Podnebna nevtralnost

Dolgoročna podnebna strategija do leta 2050 je sicer krovni državni dokument na področju spopadanja s podnebno krizo in njenimi posledicami, k oblikovanju katerega so države članice EU-ja zavezane s podpisom Pariškega sporazuma. Vizija strategije je, da bo Slovenija leta 2050 podnebno nevtralna in proti podnebnim spremembam odporna družba na temeljih trajnostnega razvoja. Konkretno naj bi si Slovenija s strategijo do sredine stoletja zastavila zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za od 80 do 90 odstotkov glede na leto 2005, hkrati pa izboljšanje ponorov.

Med ključnimi težavami predlagane strategije Mladi za podnebno pravičnost izpostavljajo, da osnutek predvideva zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za 36 odstotkov do leta 2030 glede na leto 2005, medtem ko znanost zahteva znižanje izpustov za okoli 60 odstotkov. "To predlagata tudi Evropska komisija in Evropski parlament. S takšno redukcijo bi ohranili možnost, da ostanemo znotraj varne meje dviga povprečne globalne temperature za 1,5 stopinje Celzija. Osnutek te usmeritve krši, kar ga postavlja v neskladje tako s Pariškim sporazumom kot z evropskimi usmeritvami," so poudarili.

Med drugim izpostavljajo tudi, da osnutek prepoznava pomembnost ohranjanja narave, "a ukrepi dejansko vodijo v smer pospešenega njenega uničenja in zasledujejo pravno prevlado 'javnega' interesa energetskega lobija nad javnim interesom ljudi in narave". Mladi za podnebno pravičnost ne vidijo druge možnosti, kot da minister za okolje trenutni predlog opusti in naroči celovito prenovo dokumenta.

Javna obravnava

Ministrstvo za okolje in prostor je osnutek dolgoročne podnebne strategije v javno obravnavo poslalo prejšnji teden. Pripombe in predloge lahko javnost posreduje do vključno 30. septembra.