Slovenski lovci in ribiči že tako rekoč tradicionalno v decembru predstavijo svoje delo in problematiko, s katero so se ukvarjali v preteklih mesecih in se bodo verjetno tudi v novem letu. Med njo sodi tudi odločba ministrstva za okolje in prostor, ki je zaradi sodb upravnega sodišča glede odloka o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda in volka (od 1. oktobra letos do konca septembra prihodnje leto je predvidel odvzem 200 medvedov in 11 volkov), izločilo odstrel volkove.

Populacija volka je v porastu in temu bi morali narediti primerne ukrepe, opozarja Lado Bradač, predsednik Lovske zveze Slovenije (LZS), ki upa, da bodo na okoljskem ministrstvu sledili dobri praksi, ki jo je uvedla Romunija in s predpisi uredila ravnanje z volkovi.

Kot pravi, so se tudi v Romuniji nekatere nevladne organizacije bojevale za prepoved odstrela zveri, in to tudi dosegle. V okviru nacionalne zakonodaje je, kot pravi, pač treba ugotoviti, da je stalež divjih zveri stabilen oziroma v porastu in temu primerno pripisati notranje ukrepe. "Ker tega ni bilo narejenega, so v Romuniji na sodišču dosegli, da se ne strelja medvedov in volkov, podobno kot pri nas, kot se zdaj ne sme streljati volkov. Krivda je na ministrstvu za okolje in prostor, ker ni sprejelo ustreznih ukrepov in ugotovilo, kakšno je stanje populacije," poudarja Bradač.

Volka je pri nas že toliko, tako da bodo tisto, kar je bilo predvideno za odstrel, 11, 12 osebkov volkov, povozili avtomobili ali vlaki. Populacija je tako stabilna in v takšnem porastu, da že povoz naredi predviden odvzem osebkov iz narave, saj je bil predviden zelo majhne odvzem. Večja težava bo dejstvo, da volkovi že prihajajo na domača dvorišča in raztrgajo domače pse, ki so privezani na verigo (eden takšnih primerov se je letos zgodil v Ribnici). Ljudem bo to počasi prekipelo in bodo zahtevali neko ustrezno ukrepanje, je še povedal za MMC ter dodal, da je vse v redu, dokler je v gozdu dovolj divjadi in jelenjadi, da lahko tam volkovi živijo in se prehranjujejo. "Ko pa pridejo na domače dvorišče, je zgodba povsem drugačna."

Ureditev ravnanja s šakali
MOP-a pa lovci ne pozivajo le, da uredi ravnanje z volkovi, tako da bo njegovo varovanje trajno in morebitno poseganje v populacijo zakonsko urejeno, temveč da začne urejati tudi populacijo šakalov, ki naj bi prav tako postala prevelika.

Pravkar v Sloveniji poteka nacionalni monitoring populacije šakala, s katerim skušajo s telemetričnim spremljanjem (dva šakalja samca na Krasu) in drugimi dejavnostmi pridobiti znanje o gibanju in vedenju šakala ter vplivih, ki jih ima ta nova vrsta na okolje, je pojasnil Hubert Potočnik z biotehnične fakultete.

Šakal, ki je v Evropi relativno nova vrsta, saj se prvi zapisi o njem pojavljajo šele v antiki, je že precej pogosto prisoten na Primorskem, na širšem področju Krasa, večje populacije pa se pojavljajo tudi v drugih nižinah Slovenije. Na teh območjih so populacije šakalov sestavljene iz manjših teritorialnih družin, od koder se posamezne živali, tudi kot klateške ali samotarske, odseljujejo v druge dele Slovenije.

S pomočjo spletne aplikacije Monitoring šakala je bilo denimo v lovski informacijski sistem vpisanih skoraj 1500 podatkov o prisotnosti šakala v 141 slovenskih loviščih. Šakal sicer nima velikega vpliva na populacijo drugih živali in kot pravi Bradač je bilo nekaj škode, ki so jo povzročili šakali, večinoma povzročene domačim živalim, že evidentirano. "Drugače pa je mrhovinar in se prehranjuje na robovih mest," je pojasnil Bradač.

V Sloveniji buri duhove tudi odstrel okoli 200 medvedov, vendar lovci opozarjajo, da se populacija širi in je zato se treba odzvati ter opraviti odvzem. "Naj tisti, ki je proti, nosi nastalo škodo, ne pa da jo plačujejo vsi davkoplačevalci," je menil predsednik LZS-ja.

Mirnejše leto za ribiče
V Ribiški zvezi Slovenije so letošnje leto ocenili kot leto brez večjih težav. Tako so zadovoljni, ker so rešili problem kormorana, tako s plašenjem kot z odvzemom osebkov v naravi. Prav tako letos ni bilo večjih polucij slovenskih voda, kot je bil leto poprej primer potoka Tojnica zaradi požara v vrhniškem Kemisu. Resne posledice pa je pustila nedavna ujma v Tržiču oz. v Tržiški Bistrici.

Ribiči so bolj zaskrbljeni za prihodnost, predvsem zaradi vpliva podnebnih sprememb, ki bodo po besedah predsednika slovenske ribiške zveze Miroslava Žaberla pustile velike posledice na ribah in ribjem življu, tako zaradi posledičnih ujm in neurij kot zaradi dejstva, da se deli rek že pregrevajo, kar določene ribje vrste, kot so lipan, sulec ..., ne morejo več preživeti. Prav tako se premika postrvji pas po rekah navzgor. Ribiči tudi opozarjajo na želje strokovnjakov, da naj ne bi več v slovenske vode več vlagali ameriške postrvi (šarenke), čeprav po besedah Žaberla lažje prenaša višje temperature. "Muharjenje predstavlja velik del turizma na rekah in si lahko mislimo, kaj nas čaka v prihodnosti," je opozoril.

Sicer pa so ribiči nezadovoljni tudi z vedno večjimi hidroenergetskimi posegi v slovenske reke in potoke, saj se s tem po njihovih navedbah uničuje habitat nekaterih domorodnih rib. Opozorili pa so tudi na nerešeno težavo s kaljenjem reke Drave. Avstrijske elektrarne na Dravi odstranjujejo mulj v svojih akumulacijskih jezerih in ga nato ob visokih vodotokih odvržejo v glavni tok reke ter ga nato odnese na slovensko stran. Kar po njihovem pojasnilu pomeni dodatno zasipavanje maloštevilnih drstišč in zadušitev ribjih mladic.