Tudi letošnjo bero medu je krojilo vreme. "Januar je postregel z visokimi temperaturami za ta čas, kar je matico spodbudilo k zaleganju že v januarju. Nato sta sledila zelo hladna februar in marec, ki sta pri čebelah povzročila pravo zimsko mirovanje, ki je trajalo vse do začetka aprila. Žal pa tudi april ni bil moker mesec, kot smo ga vajeni," je pojasnil vodja opazovalne službe pri Čebelarski zvezi Slovenije Aleš Bozovičar.

Ob visokih temperaturah vse do 20 stopinj Celzija se je narava po Bozovičarjevih besedah izredno hitro prebudila in razcvetela. "Žal je bil razvoj čebeljih družin počasnejši od narave in čebelam ni uspelo dobro izkoristiti vseh naravnih danosti," je dodal. A nato je sledila sprememba vremena, konec junija je bil deževen, kar je povzročilo slab izkoristek paše predvsem na smreki, kostanju, lipi in pozneje tudi na hoji oz. jelki.

Avgusta je Slovenijo zajel prvi vročinski val, ki je negativno vplival na medenje hoje. "S tem se je začela brezpašna doba, ki je letos nastopila vsaj 14 dni prej kot prejšnja leta," je poudaril Bozovičar.

Čebelarji morajo biti v tem času namreč še posebej pazljivi pri pomanjkanje vode, saj visoke temperature hitro sušijo vodne vire in čebele kaj hitro začutijo občutek žeje. Voda pa čebelam ne poteši samo potrebe po žeji, ampak tudi omogoča ohranjanje primerne temperature v panju, je povedal Bozovičar.

Čebelarji morajo v tem poletnem času poskrbeti tudi, da so čebelje družine očiščene varoj. S poletnim zatiranjem naj bi število varoje zmanjšali za najmanj 80 odstotkov, preostale pa uničijo v zimskem času, ko v panju ni zalege in so vse varoje na čebelah.