Vročinski val bo zajel večji del Slovenije, za zdaj pa ne kaže na vročinske nevihte. "Če bo kaj v soboto, nedeljo, a vse skupaj ne kaže na to. Vse bo šlo bolj prek srednje Evrope in nas bo oplazilo. Lahko pa se kaj skuha, ampak kaj izrazitega ni videti. To je še tako daleč, da je vprašljivo," je dejal Pečenko.

"Kdaj bo sprememba, je težko reči"
In kdaj bo vročina popustila? Po napovedih Andreja Pečenka z Agencije za okolje in prostor bo predvidoma malo manj vroče od nedelje naprej, a temperature bodo lahko še vedno malo nad 30 stopinj Celzija. "Kdaj bo sprememba, je težko reči," je še povedal.

V ponedeljek in torek bo tako pretežno jasno. Najnižje jutranje temperature bodo od 14 do 20, na planotah Notranjske in Kočevskega okoli 12, najvišje dnevne od 30 do 36 stopinj Celzija.

Na Hrvaškem do 40 stopinj Celzija
Vročinski val bo zajel tudi na Hrvaško, kjer bodo temperature v prihodnjih dneh za deset stopinj višje od povprečja. V notranjosti Dalmacije se bo živo srebro tako lahko povzpelo celo do 40 stopinj Celzija, so sporočili iz hrvaškega hidrometeorološkega zavoda. Pričakujejo, da bo teden, ki se je začel, verjetno najtoplejši letos.

V Dubrovniku so tako v ponedeljek ob 5. uri zjutraj namerili 31 stopinj Celzija, ob obali Jadrana ter v notranjosti Dalmacije pa so za danes napovedane temperature med 35 in 40 stopinjami Celzija. V notranjosti države bo med 31 in 35 stopinj Celzija, sicer pa bo v kopenskem delu Hrvaške tudi soparno, saj je šibek veter možno pričakovati le v popoldanskih urah.

Stabilno, sončno in zelo vroče bo do konca tedna, so napovedali vremenoslovci, ki poudarjajo, da se v tem obdobju temperature po pričakovanjih niti čez noč ne bodo spustile pod 20 stopinj. Rahlo znižanje temperatur, med dvema in tremi stopinjami, je moč pričakovati šele v soboto, so še napovedali hrvaški vremenoslovci.

Vročina lahko ogrozi življenje
Visoke temperature imajo lahko številne neprijetne posledice za zdravje, zlasti za določene skupine prebivalstva, so opozorili na Inštitutu za varovanje zdravja.

Visoke temperature pogosteje prizadenejo otroke, mlajše od 4 let, starejše od 65 let, kronične bolnike, ki se zdravijo z določenimi zdravili, ljudi s čezmerno telesno težo, ljudi, ki delajo na prostem, in ljudi z duševnimi boleznimi.

Daljše obdobje visokih temperatur lahko povzroči kožne izpuščaje, utrujenost, vročinske krče, motnje zavesti, vročinsko izčrpanost in vročinsko kap.

"Pijte dovolj tekočine in se zaščitite"
Nastanek omenjenih vročinskih stanj lahko povzročijo izguba telesne tekočine (dehidracija) zaradi premalo pitja ali zaradi bolezni, čezmerno uživanje alkohola, uporaba nekaterih zdravil (diuretiki, zaviralci receptorjev beta, antiholinergiki, digitalis in pomirjevala iz skupine barbituratov), akutna obolenja (driska, vročina, infekcije, kožne opekline) in kronična obolenja (duševna prizadetost, zvišan krvni pritisk, debelost), piše na spletni strani Inštituta za varovanje zdravja.

Da bi se izognili z visokimi temperaturami povezanim simptomom priporočajo pitje zadostnih količin vode ali brezalkoholne pijače (vsaj dva litra na dan), primerno oblačenje (lahka, ohlapna bombažna in lanena svetlejša oblačila), zaščito glave s pokrivali, zadrževanje v hlajenih prostorih (tudi nekaj ur dnevno v ohlajenem prostoru koristi pri vzdrževanju normalne telesne temperature v vročini) ter omejitev zunanje telesne in športne dejavnosti ob jutranjih in večernih urah.

Ne puščajte nikogar v zaprtem, parkiranem avtomobilu!
Stopnjo hidracije najbolje zaznamo z občutkom za žejo in s pogostostjo uriniranja. Če gremo redko na vodo, urin pa je temnejši, je to dodaten znak, da je treba zaužiti več tekočine, pojasnjujejo na IVZ-ju. Bolniki, ki se zdravijo z diuretiki ali pa jim je zdravnik omejil vnos tekočine v telo, se morajo o primerni količini tekočine posvetovati z zdravnikom.

Na inštitutu odsvetujejo tudi uživanje pijač, ki vsebujejo kofein, alkohol ali veliko sladkorja, saj te povečajo odvajanje tekočine iz telesa. Zelo hladne pijače lahko povzročijo želodčne krče. Nikoli ne puščajte nikogar v zaprtem, parkiranem avtomobilu, opozarjajo.

Pozor pred zastrupitvami s hrano
Na IVZ-ju dodajajo, da je v vročih dneh nujna tudi pazljivost pri uživanju hrane. Ta se v vročih dneh hitreje pokvari, s čimer se poveča možnost zastrupitve. Previdnost je potrebna predvsem pri mesnih izdelkih, izdelkih z jajci in mlečnimi beljakovinami. Hrano je zato treba hraniti v hladilniku, sadje in zelenjavo pa pred uporabo dobro umiti.