"Ob visokih temperaturah, posebej če trajajo nekaj dni zapored, se hitreje utrudimo, hitreje popusti koncentracija in vemo, da lahko, recimo na cesti, trenutek nepazljivosti pripelje do nesreče. Tudi statistika kaže, da je največ hudih nesreč ob lepem, sončnem vremenu," je pojasnila Cegnarjeva.

"Človek ob lepem vremenu preceni svoje sposobnosti"
Pravi, da je tako zato, ker ljudi lepo, jasno, sončno vreme spodbuja, zato lahko precenijo svoje sposobnosti, zaradi vročine pa nastopi utrujenost in popusti koncentracija. "Pogosto tako obdobja vročinskih valov sovpadajo z več nezgodami," je dejala.

Dodala je, da je mogoče, da je bil pretekli petek zelo obremenilen in deloma tudi sobota, če govorimo o vremenskem vplivu vremenskih front. Spomnila je, da je ta konec tedna k nesrečam prispevalo tudi to, da je bil promet gostejši kot sicer in da je nastalo več situacij, ob katerih lahko manjša napaka povzroči nesrečo.

"Na počutje ljudi vpliva tudi daljše sivo obdobje"
"Med vročinskim valom, sploh če traja dlje časa, se lahko stopnjujejo tudi določene zdravstvene težave pri ljudeh, ki so že tako ali drugače izpostavljeni. Pri nekaterih kroničnih bolnikih se lahko pojavijo ali okrepijo težave. Bolj so izpostavljeni ljudje, ki so starejši, zelo majhni otroci, ljudje, ki jemljejo določena zdravila. Težave se lahko ob veliki vročini pojavljajo tudi zaradi dehidriranosti," je povedala.

Poleg vročine na počutje ljudi vpliva tudi daljše sivo obdobje - megleno, oblačno, deževno -, ko nam manjka spodbudnega učinka sončnega vremena, sončne svetlobe, je dejala Cegnarjeva.

Na počutje vpliva tudi veter
Na počutje lahko po njenih besedah vplivajo tudi različni vetrovi. Najbolj značilen pri nas je vpliv južnega fen, ko so pogostejši glavoboli, migrene. "Najbolj obremenilno pa je, ko nastaja območje nizkega zračnega tlaka nad severnim Sredozemljem, takrat so splošne težave najpogostejše," je pojasnila.

"Tako imamo ljudi, ki že imajo neke predispozicije in se jim zaradi vremenske spremembe okrepijo bolezenski znaki. Recimo če imaš težave s srcem, obtočili, dihali, se te okrepijo," je povedala.

"Vremenske vplive lažje prenašamo v dobri kondiciji"
Dodala je, da se ena vrsta bolezni odziva na dotok toplega zraka pred prihodom vremenske fronte, ko je vreme lahko še zelo lepo. Druga vrsta bolezenskih težav pa se okrepi po tem, ko se vremenska fronta že umika, ko priteka k nam hladnejši zrak.

"Ljudje, ki imajo visok krvni tlak, bodo z okrepljenimi simptomi odreagirali, ko se vremenska fronta umika, ko se vreme izboljšuje. Ljudje, ki imajo težave z dihali, se bodo odzvali, ko za hladno fronto priteka hladnejši zrak. Ljudje, ki imajo nizek krvni tlak, pa bodo imeli veliko več težav oz. se bodo slabše počutili takrat, ko smo še pod vplivom toplega zraka, torej pred prihodom hladne fronte," je opisala vremenoslovka.

"Vremenske vplive veliko lažje prenašamo, če smo v dobri telesni kondiciji, če smo spočiti, če skrbimo za zdravo prehrano, če nimamo kroničnih bolezni," je poudarila.

"Vročina vpliva na delovno storilnost"
"Najbolj značilna težava, ki jo ima večina ljudi ob vremenskih spremembah, tudi če smo sicer zdravi, je, da prej popusti koncentracija, pa tudi motnje spanja, hitrejši pojav utrujenosti, nerazpoloženost, potrtost, hitrejši, nestrpen, agresiven odziv na vsak dražljaj, ki si tega še ne zasluži. Znižana je stopnja tolerantnosti. Značilen je tudi pojav bolečin na mestih saniranih poškodb ali pa fantomske bolečine," je dejala.

Dodala je, da taka vročina, kot je zdaj, večinoma vpliva na delovno storilnost, na pazljivost. Ljudem priporoča, da so pazljivejši in da se vsaj nekaj ur na dan zadržujejo v prostorih, kjer se lahko razbremenijo toplotne obremenitve, npr. v klimatiziranih prostorih, v vodi, v gozdu.

"Urbanizirano okolje je zelo obremenilno, ker stavbe, če vročina traja dlje časa, akumulirajo toploto. Na podeželju se zvečer razmeroma kmalu ohladi in je prijetno, v mestu pa vročina še kar traja. Vsak park, vsaka senca, vse to je dobrodošlo. Dobro pa je iti iz mesta, če si lahko privoščite," je prepričana.

Tanja Cegnar: Vročinski val julija je veliko teže prenašati
"Telo mora imeti vsaj nekaj ur na dan, da se lahko odpočije od vročine, se regenerira. Največje težave nastanejo takrat, ko smo ponoči v takih stavbah, kjer se ne ohladi. Tako tudi naše spanje ni dovolj kvalitetno in ta utrujenost telesa se stopnjuje iz dneva v dan. Če vročina traja več dni zapored, se utrujenost akumulira in stopnjuje. Zato so taki vročinski valovi, ki trajajo dlje časa, veliko škodljivejši," je opozorila.

"Vročinski val julija je veliko teže prenašati, ker je takrat vroči del dneva daljši. Avgusta vročinski valovi niso tako zelo pogosti, čeprav smo imeli kar nekaj takih zelo hudih avgustov v preteklosti. Tudi septembra pa smo imeli dneve, ko se je temperatura povzpela nad 30 stopinj," je dejala.

"Če bi stvar trajala samo nekaj dni, glede na učinke na ljudi ne bi bila tako sporna. Zdaj je težava ravno v tem, da je ta vročinski dan tako dolg, vse je že pregreto. Je pa sreča, da je bilo poletje bogato s padavinami, da je zelenja dovolj in se lahko umaknemo v senco. Res pa je, da tako dolgi vročinski valovi avgusta niso ravno pogosti," je zatrdila.

"Ljudje naj poskrbijo za dobrobit živali"
Spomnila je, da v vročih dneh trpijo tudi živali: "Ljudje naj poskrbijo za živino. V hlevih mora biti primerno zračenje, ker se tudi hlevi pregrejejo, živali morajo imeti svežo vodo. Tudi živali, ki so zunaj, morajo imeti dostop do sence in sveže vode. Če zadeva traja nekaj časa, lahko postanejo razmere v hlevih neznosne in ljudje na take stvari dostikrat pozabijo."

Podobno opozarjajo tudi na Veterinarski upravi RS: "Poletni čas predstavlja dodatna tveganja z vidika skrbi za dobrobit živali, saj imajo živali zaradi visokih temperatur težave, ki jih je s pravilnim ravnanjem mogoče olajšati ali celo odpraviti."

Lastnike živali tako pozivaj, naj živalim zagotovijo zadostne količine zdravstveno neoporečne vode, ustrezno zračenje, zaščito pred neposrednim soncem, zaščito med prevozom in prvo pomoč pri vročinskem udaru. "Pri vročinskem udaru moramo žival nemudoma premakniti v zračen prostor ali senco in jo ohlajati z vodo (prha, gumijasta cev, reka, jezero, morje ...). Glavo naj ima dvignjeno. Ko žival ohladimo, poiščemo najbližjo veterinarsko pomoč," so zapisali v sporočilu za javnost.