Ledeniško jezero v Švici. Foto: EPA
Ledeniško jezero v Švici. Foto: EPA

Zaradi segrevanja planeta se ledeniki krčijo, voda, ki nastane s tajanjem ledu, pa se zbira v jezerih, pogosto tako, da to vodo zamejujejo led ali skale, ki jih naloži ledenik. Ko se v jezerih nabere preveč vode, se pojavi tveganje, da pride do katastrofalnih poplav.

Nekatera takšna jezera so nevarnejša kot druga in predstavljajo večjo nevarnost za poplave. Guardian navaja Stephana Harrisona, profesorja podnebnih in okoljskih sprememb na britanski Univerzi v Exetru, ki je dejal, da so posebej zaskrbljeni zaradi strmih dolin v Andih in Himalaji.

Medtem ko se nastanek ledeniških jezer in njihovo povečevanje lahko pripišeta podnebnim spremembam, ki jih povzroča človek, pa so dejavniki, ki povzročijo uničujoče poplave, pogosto nepovezani s podnebjem. Gre za potrese, plazove ali izjemno močne padavine.

Adam Emmer, geograf na Univerzi v Gradcu, še posebej v primerih držav v razvoju opozarja na nevarnost, ki jo predstavlja naseljevanje na območjih, kjer obstaja tveganje poplav ledeniških jezer, in pomanjkanje regulacije na področju gradnje.

Samo na območju, ki bi ga prizadela poplava ledeniškega jezera Palcacocha v perujskem mestu Huaraz, recimo živi več sto tisoč ljudi. Nemogoče pa je oceniti, koliko ljudi je ogroženih zaradi tovrstnih poplav po vsem svetu.

Raziskava iz leta 2016 je pokazala, da so do takrat po svetu potrdili najmanj 1348 poplav ledeniških jezer, od katerih jih je 24 odstotkov prizadelo ljudi. V takšnih poplavah naj bi umrlo več kot 12.000 ljudi.

Najbolj prizadeta regija je osrednja Azija, sledijo Južna Amerika, evropske Alpe, Islandija, Skandinavija, severozahod ZDA in Grenlandija. Največ žrtev in škode na infrastrukturi ter v kmetijstvu bi lahko bilo v Južni Ameriki in osrednji Aziji.

Najhujša poplava ledeniškega jezera je bila leta 1941, ko je poplavilo jezero Palcacocha v Peruju, ko je umrlo najmanj 1800 ljudi. Peru je po tej nesreči sprejel vrsto ukrepov, še vedno pa predstavlja izziv pripraviti lokalne skupnosti do tega, da vanje verjamejo in jim zaupajo.

Po dveh hudih poplavah v osemdesetih letih 20. stoletja je začel ukrepati tudi Nepal, ki je močno ogrožen zaradi ledeniških jezer, pri čemer jih je večina zunaj te države, na Kitajskem in v Indiji.