"Situacija je slaba tudi v Jadranskem morju, zato bodo v naslednjih letih nujni določeni ukrepi, ki bi zmanjšali pritisk na ribje vrste. Eden od teh ukrepov je trajnostno certificiranje rib," je poudaril Bojan Stojanović iz WWF Adrie.

Oznake trajnostnega certificiranja MSC in ASC namreč zagotavljajo, da je poreklo ribiškega proizvoda trajnostno ribištvo ali odgovorna vodna kultura, je zapisano v knjižici oz. vodiču Zgodbe izza vašega krožnika, ki so jo v nevladni organizaciji WWF (World Wildlife Fund) Adria pripravili z namenom zasveščanja o tej težavi.

Da bi zadovoljili povpraševanje potrošnikov, ribiči namreč polovijo več rib, kot jih lahko morja in oceani zagotovijo. Prekomeren izlov je tako postal druga največja grožnja našim morjem in oceanom, takoj za podnebnimi spremembami. Kar 93 odstotkov ocenjenih ribjih jat v Sredozemlju je prekomerno izkoriščenih in 31 odstotkov svetovne ribje populacije se lovi prekomerno.

Krivi so tudi potrošniki
"Potrošniki smo tisti, ki določamo, kaj bo na trgovskih policah, in zato pri spremembi na bolje nosimo veliko odgovornost," je opozoril Stojanović. Potrošniki lahko pripomorejo k spremembi tako, da kupujejo certificirane ribiške proizvode, ne jedo mladic, preverijo oznake in se pozanimajo, od kod riba prihaja, je še zapisano v knjižici Zgodbe izza vašega krožnika.

Poleg rib in drugih prebivalcev morja so neposredno ogroženi tudi ljudje, ki so odvisni od morja kot vira hrane in prihodka. Izdelki iz ribištva zagotavljajo dnevno potrebo beljakovin za tri milijarde ljudi po vsem svetu, in predstavljajo 20 odstotkov celotnega vnosa živalskih beljakovin, je zapisano na spletni strani WWF Adria.

WWF že več kot dve leti izvaja projekt za ozaveščanje ljudi o pomenu našega izbora proizvodov iz ribištva. Projekt "Fish Forward", pod okriljem katerega je bil tudi današnji dogodek, pa se izvaja v 11 državah EU-ja, vključno s Slovenijo, je še zapisano na spletni strani WWF Adria.