Začelo se je z ornitologijo, ki ji ostaja zvest, nadaljevalo pa po poti, na kateri je kot strokovnjak za zavarovana območja narave sodeloval pri številnih projektih, povezanih z varovanjem narave.
Specializiral se je za upravljanje in ekološko obnovo mokrišč, dolga leta vodil Naravni park Sečoveljske soline. Kot svetovalec v zadnjih letih sodeluje pri številnih projektih varstva narave vse od Balkana in Islandije do Armenije in Dubaja, do nedavnega pa je tudi kot podpredsednik Svetovne komisije za zavarovana območja spremljal odnos človeka do narave. Pravi, da je še vedno optimist.
V tokratnem podkastu V imenu narave tudi o tem, da je varstvo narave stopnja višje od varstva okolja, o vlogi javnosti in posameznika, o čaru solin, pa tudi o tem, kako močno smo odvisni od narave.

Upravljanje zavarovanih območij narave
O zavarovanih območjih narave v zadnjem času pogosto govorimo. Pa sploh vemo, kaj pomeni izraz zavarovano območje narave? "Meni se zdi, da tega niti nočemo vedeti, ker nas je strah, da na takem območju nekaterih stvari ne bomo mogli početi. Pa ni tako. Zavarovana območja so namenjena varstvu narave, vendar na način, ki ohranja naravo, hkrati pa pripomore tudi k višjemu življenjskemu standardu in boljšim možnostim za razvoj človeka in lokalnih skupnosti," pojasni Sovinc. Zavarovana območja narave so zato predvsem priložnost in ne grožnja. Andrej Sovinc je bil dolga leta vodja Naravnega parka Sečoveljske soline in območja Natura 2000 ter ima bogate izkušnje z upravljanjem takšnih zavarovanih območij. "Sečoveljske soline so bile leta 2002, ko sem tam začel delati, popolnoma drugačne kot danes. Solna polja so bila napol razrušena, morje je grozilo, da bo poplavilo vse soline, stavbe so bile porušene," se spominja Sovinc, ki je od začetka verjel v vizijo, da se območje Sečoveljskih solin lahko ohrani kot naravna in kulturna dediščina, ob tem pa opozori, da so pri upravljanju zavarovanih območij pomembni rezultati, ki se ne merijo le v denarju, temveč predvsem v uspešnosti pri ohranjanju narave in razvoju drugih dejavnosti, kot sta turizem in sodelovanje z lokalno skupnostjo.

Soline, okolje nasprotij
"Soline so nekaj posebnega, ker je zanje značilnih veliko nasprotij; nekaj je suho, drugo je mokro, nekaj je vroče, drugo manj vroče. Vse solinske ptice so bele, vsa okolica pa ni bela, le sol povezuje vse," Sovinc težko skrije svoje navdušenje nad solinami. Vodni režim v solinah mora uravnavati človek, ne uravnava ga narava, kar je za strokovnjake poseben izziv, saj je skozi soline treba speljati vodo tako, da se ob koncu sezone lahko pohvalimo z dobro žetvijo soli in da se hkrati poveča tudi število ptic, slanoljubnih rastlin oziroma velikost ogroženih življenjskih okolij. "Zame so ti izzivi, pri katerih lahko pri varstvu narave uporabljam tehnično znanje, največji," poudari Sovinc.

Pestrost biotske raznovrstnosti v Sloveniji
"Slovenija velja za vrt Evrope, za zeleno deželo, ampak lahko rečem, da tega ne znamo popolnoma izkoristiti. Najbolj žalosten podatek je, da čeprav Slovenija v Evropi po pestrosti biotske raznovrstnosti zagotovo spada med prve tri ali štiri države, imamo le le 13 odstotkov ozemlja v okviru zavarovanih območij narave," pojasni Sovinc. Ob tem pa doda: "Zavarovana območja so vendarle ključno orodje za varstvo narave in biotske raznovrstnosti, zato je težko razumeti, da se nismo bolj potrudili, naredili več takih območij, da bi varovali naravo in hkrati razvijali trajnostne oblike turizma in trajnostne oblike pridelave hrane."

Kaj vse vpliva na naš odnos do narave
"Mislimo, da je vse, kar nam narava daje, brezplačno. Vzgojeni smo bili tako in navajeni smo, da odpremo pipo in pijemo čisto vodo, da dihamo čist zrak, da imamo ugodno mikroklimo, da lahko sekamo drevesa, kolikor hočemo ... Vendar to vse nekaj stane, le mi nismo bili vajeni tega ceniti in ovrednotiti," je kritičen Andrej Sovinc. Pri varstvu narave niso pomembni le strokovnjaki, temveč tudi vsi mi kot posamezniki. Pri tem pa se moramo zavedati, da izraz varstvo okolja ne pomeni isto kot izraz varstvo narave. "Pri okoljski problematiki imamo v Sloveniji počasi že dovolj visoko zavest, varstvo narave pa je stopnja više in tu se nam zatika, tu se moramo marsičemu odreči," doda Sovinc. Pa vendar ostaja optimist, saj je varstvo biotske raznovrstnosti v zadnjih letih postalo povsem enakovredno obravnavanju problematike podnebnih sprememb in posredno tudi drugim razvojnim usmeritvam. Treba bo le še dosledno preiti od besed k dejanjem.