V EU-ju se letno zavrže 89 milijonov ton živil, od tega v Sloveniji 140.000 ton, kar je 68 kilogramov na prebivalca na leto. Po drugi strani pa je v nerazvitem delu sveta velika težava podhranjenost, zaradi tega v svetu vsako leto umre 3,1 milijona otrok, starih do pet let.

"Od leta 2014 raste število ljudi, ki se spopadajo z lakoto, pri čemer pa vsak dan izgubimo oz. zavržemo na tone užitne hrane. Zato je nujno zmanjšati izgube hrane in količino odpadne hrane," izpostavljajo na kmetijskem ministrstvu.

"Podatek, da se ena tretjina proizvedene hrane zavrže, moramo spremeniti, kar pomeni, da moramo spremeniti tudi sebe in družbene norme. V Sloveniji smo že pripravili strategijo za zmanjševanje izgub in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano, ki naslavlja celotno verigo in vključuje več sektorjev," je napovedal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jože Podgoršek.

Italijani zavržejo trikrat manj hrane kot Američani

Najmanj hrane med velikimi državami zavržejo Italijani: 529 gramov na osebo na teden. Sledijo jim Rusi, Španci in Angleži. Več kot kilogram tedensko zavržejo Nemci, Kanadčani in Kitajci. Največ hrane zavrže povprečni Američan, in sicer vsak teden kar 1453 gramov, navaja prvo svetovno poročilo o odnosu med hrano in potrato, ki ga je pripravil Mednarodni observatorij za hrano Waste Watcher in ga včeraj predstavil v Rimu.

Kot je za Radio Slovenija povzel italijanski dopisnik Janko Petrovec, so v vsaki od naštetih držav raziskavo opravili na vzorcu 1000 državljanov, namenjena pa je bila prav ozaveščenosti o izgubah hrane. Poročilo v splošnem kaže na razliko med evropskimi in drugimi vključenimi državami. 68 odstotkov Evropejcev tako izjavlja, da hrano zavržejo redkeje kot enkrat tedensko – medtem ko jo vsaj enkrat tedensko zavrže 75 odstotkov Kitajcev in 55 odstotkov Američanov.

Pridelava hrane ustvarja velik pritisk na okolje

Odpadna hrana kljub mednarodnim in lokalnim prizadevanjem ostaja eden največjih izzivov, ki ustvarja velik pritisk na naravne vire in okolje. Pridelava in proizvodnja živil izrabljata dragocene vire, kot so tla, voda, energija in goriva. Samo živinoreja je npr. eden glavnih virov izpustov toplogrednih plinov po svetu in tudi v Sloveniji ter eden izmed vodilnih razlogov za krčenje gozdov in izumrtje več vrst živali in rastlin. Poleg tega ima tudi etične, družbene in finančne posledice, pa poudarjajo v podjetju za testiranje, inšpekcijske preglede in certificiranje Bureau Veritas.

Zmanjšanje izgub hrane in odpadkov pomembno prispeva tudi k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov, zmanjšuje pa tudi pritisk na zemljišča in vodne vire ob dnevu, ki ga zaznamujemo drugo leto zapored, poudarja Organizacija ZN-a za prehrano in kmetijstvo (FAO).

Zmanjšanje količin odpadne hrane je pomembna prioriteta Evropske komisije, to je tudi bistveni sestavni del novega svežnja o krožnem gospodarstvu, ki se ukvarja s preprečevanjem odpadkov in ohranjanjem virov. Države EU-ja so se sicer leta 2016 zavezale, da bodo sledile ciljem trajnostnega razvoja ZN-a – do leta 2030 naj bi na svetovni ravni prepolovili količine odpadne hrane na prebivalca v prodaji na drobno in pri potrošnikih ter zmanjšali izgubo hrane vzdolž celotne dobavne verige.