Po še nedokončni oceni Kmetijsko-gozdarske zbornice je poškodovanih 12.467 hektarjev kmetijskih površin, največ škode po obsegu površin pa je nastalo na žitih in koruzi.

Neugodne vremenske razmere so vplivale tudi na manjši in manj kakovosten letošnji pridelek pšenice. V zbornici razmišljajo tudi o zaščitnih

Zaščitni ukrepi
Kmetijske svetovalne službe naj bi kmetom takoj po neurjih predlagale ukrepe, s katerimi se je na nekaterih kulturah dalo omiliti nastalo škodo. Za dolgoročne rešitve, ki naj bi v čim večji meri kmetijsko pridelavo naredile manj odvisno od naravnih nesreč, pa pri trajnih nasadih spodbujajo vzpostavitev zaščitnih mrež. Ker to spremljajo večji stroški, v zbornici menijo, da bi morala za te ukrepe več prispevati država, tako da bi državna sredstva bolj usmerili v preventivne ukrepe.