Kot pravi Nina Tome iz društva Focus, ima proizvodnja gume dokazano uničujoč vpliv na ljudi in gozdove v jugovzhodni Aziji in Afriki.

Povpraševanje po naravni gumi, ki se je posebej razmahnilo po letu 2000, napaja širjenje plantaž kavčuka, ki so tako eno od bistvenih gonil deforestacije, širjenja kmetijskih površin in zlorabe človekovih pravic. V tem obdobju se je namreč površina, ki jo zasedajo plantaže, močno razmahnila.

Plantaže kavčuka izpodrivajo tropski gozd

Največji proizvajalki gume sta Tajska in Indonezija, ki proizvedeta 63 odstotkov svetovne produkcije kavčuka, 30 odstotkov surovine pa prihaja iz Vietnama, Kitajske, Malezije, Indije in Slonokoščene obale, poroča okoljska organizacija Fern. Več kot polovica kavčuka prihaja iz regije Mekonga, ki vključuje Tajsko, Vietnam, Kambodžo, Laos in Mjanmar. Med letoma 2000 in 2016 se je območje pridelave kavčuka podvojilo. Po podatkih organizacije Fern, ki se posveča zaščiti gozdov in pravic ljudi, ki so od njih odvisni, so plantaže kavčuka leta 2016 pokrivale 12,9 milijona hektarov površin, kar je približno enako velikosti Grčije. Največja porabnica kavčuka in gume je Kitajska, v katero se steče 40 odstotkov svetovne proizvodnje te surovine in izdelkov iz nje, v Evropsko unijo pa se uvozi 25 odstotkov, od tega 10 odstotkov porabijo Nemčija, Francija, Italija in Španija.

Študija, objavljena v publikaciji Current Biology (2020), ugotavlja, da je med letoma 2003 in 2017 izginilo več kot pet hektarov tropskih gozdov Jugovzhodne Azije in podsaharske Afrike na račun plantaž kavčukovca. Da smo od leta 2000 izgubili 3 milijone hektarjev gozdov, ki jih krčijo zaradi potrebe po širjenju plantaž, pa je v svojem poročilu iz leta 2018 ugotovila tudi Evropska komisija. Samo v Kambodži so med leti 2001 in 2015 izkrčili več kot pol milijona hektarov gozda in nasadili kavčukovce, kar četrtina kavčuka, proizvedenega na tem področju, pa je končala v evropski proizvodnji avtomobilskih gum, pa poročilo medvladne organizacije IRSG (International Rubber study Group) povzema okoljska organizacija Mighty Earth.

Evropsko poročilo o presoji vplivov na okolje, ki je v javnost "pricurljalo" predčasno, je razkrilo, da kavčuka (gume) sploh ni na seznamu proizvodov, ki jih bo regulirala prihodnja evropska zakonodaja proti deforestaciji. Evropska komisija je v njem namreč pridobivanju gume pripisala nizko stopnjo vpliva na deforestacijo in zapisala, da bi morala EU, če bi na omenjen seznam vključila tudi gumo, za omejevanje deforestacije, ki jo poganja evropska potrošnja oz. apetit po izdelkih iz gume, v to vložiti ogromno napora, izplen pa bi bil zelo majhen.

Napačno "branje" podatkov?

Po mnenju strokovnjakov je evropska komisija pri presoji seznama proizvodov iz resolucije evropskega parlamenta (oktober 2022), na katerem je bila tudi guma, in na podlagi katerega naj bi pripravila zakonodajo, ki bi omejeval deforestacijo, napačno interpretirala podatke o evropskem vplivu na deforestacijo zaradi uvoza naravnega kavčuka.

V informativnem dokumentu, objavljenem oktobra 2021, je skupina znanstvenikov navedla, da ima analiza njihovih podatkov, ki jo je opravila komisija in je bila podlaga za oceno učinka na deforestacijo, "resne pomanjkljivosti", saj med drugim ni vključevala uvoza predelane gume (izdelkov, kot so pnevmatike in rokavice). Večina gume, uvožene v EU, pa so prav pnevmatike.

Pa vendar je guma za EU ena od ključnih surovin, Evropska unija pa je pomemben igralec na svetovnem trgu gume, med drugim tudi zato, ker ima kar nekaj največjih proizvajalk avtomobilskih pnevmatik sedež ali ključne obrate v EU-ju (Pirelli, Continental in Michelin). EU je tako leta 2020 porabil okoli milijon ton naravnega kavčuka, istega leta pa je proizvedel okoli 318 milijonov avtomobilskih pnevmatik, poročilo interesne organizacije evropske gumarske industrije povzema Mighty Earth. Mednarodna študijska skupina za gumo (IRSG) napoveduje, da se bo povpraševanje po naravni gumi v obdobju 2021–2030 povečalo za 4,5 milijona ton, kar pomeni 33-odstotni porast povpraševanja. Warren-Thomas in drugi (2022) v sicer še nerecenziranem članku ocenjujejo, da se bo zaradi tega povečanega povpraševanja površina za gojenje kavčuka povečala za od 2,7 do 5,1 milijona hektarjev, pri čemer se bo to večinoma zgodilo s širitvijo industrijskih nasadov na območjih tropskih gozdov.

Industrija si želi "jurisdikcijske sledljivosti" in ne sledljivosti od drevesa do izdelka

Evropsko združenje proizvajalcev gum in pnevmatik (ETRMA) je v pogovorih z organizacijo Mighty Earth povedalo, da sicer pričakuje, da bo zakonodaja EU-ja vključevala tudi omejitve pri naravnem kavčuku, in da temu ne nasprotuje. Pravijo, da gumarska industrija že razvija nova orodja za sledljivost, kot je aplikacija Rubberway, ki bi omogočila popolno sledljivost naravnega kavčuka in tako izpolnila trajnostne zahteve trga in zakonodaje. Vendar pa je industrija skeptična do popolne sledljivosti do ravni plantaže, torej od samega začetka pridelave in se namesto tega zavzema za pristop "jurisdikcijske sledljivosti" za kavčuk v okviru predpisov EU-ja. Sledenje od posamezne kmetije do konca procesa se ji namreč zdi "predrago in prekomplicirano", zato bi ga omejili na "jurisdikcijsko področje". Izgovarjajo se namreč, da posamezna pošiljka gume prihaja od več manjšin pridelovalcev, kar po njihovem mnenju "sledljivost zakomplicira". Drugi, manjši akterji, ki niso iz industrije gum, pa tudi uvažajo naravno gumo v EU, pa so javno pozvali k vključitvi gume v zakonodajo.

Kako pridelava gume uničuje gozdove

Naravna guma se pridobiva iz dreves kavčukovcev (hevea brasiliensis), ki so avtohtona drevesa Južne Amerike. Drevo dozori v pet do osmih letih in ga je mogoče izkoriščati do 35 let. Uspeva v vlažnem in toplem podnebju, kakršno je tudi tisto, kjer raste tropski gozd. Gumo proizvajajo iz tekočega lateksa, ki ga pridobivajo tako, da drevo zarežejo/ranijo in zberejo iztekajočo mlečno tekočino. Večina kavčuka se pridela na manjših, družinskih plantažah, manjših od štirih hektarjev, a so se v Laosu in v Kambodži v zadnjem desetletju pojavile tudi ogromne industrijske plantaže velikega obsega, ki jih najdemo tudi na Kitajskem, v Šrilanki in Indoneziji. Četrtina tako proizvedene gume se porabi v proizvodnji gum za prevozna sredstva, drugo pa v proizvodnji medicinskih pripomočkov, industrijskih delov, vzmetnic, obutve, vodoodpornih oblačil in kondomov.

Gojenje kavčukovcev poleg izgube gozda povzroča tudi izgubo biodiverzitete, erozijo zemlje, spremlja jo strupen odpadni material, emisije kemikalij in onesnaženje. Veliko gumarskih proizvodov je rezultat načrtnega prevzemanja tehnik gojenja monokultur, ki so bolj obremenjujoče za okolje, kot pa tradicionalna pridelava gume, kjer so kavčukovci pomešani z drugimi kulturami in vegetacijo. Tako se je območje, na katerem raste izključno kavčukovec, v Jugozahodni Aziji v desetih letih povečalo za več kot dva milijona hektarov. Okoljske študije kažejo, da je posledica tega zmanjšanje avtohtone populacije primatov, za okoli 76 odstotkov pa se je na tem območju zmanjšalo število ptic, netopirjev in nekaterih vrst hroščev.

Gumarska industrija je sicer pod velikim vplivom nihanja cen, kar močno vpliva na manjše pridelovalcev, saj jih pogosto potisne v revščino. A kljub padcu cen leta 2011 so nastavki, ki so v začetku stoletja povzročili velik razmah industrije, še vedno prisotni, saj ni pričakovati, da bi se povpraševanje zmanjšalo – število avtomobilov na cestah naj bi se do polovice stoletja podvojilo, zaradi česar lahko pričakujemo povečano povpraševanje po naravni surovini za izdelavo avtomobilskih pnevmatik.

Posebej skrb vzbujajoča je mogoča ekspanzija plantaž kavčuka na območju Kongoškega bazena, kjer rastejo največji pasovi še obstoječega tropskega gozda. Nevladne organizacije tako izražajo veliko zaskrbljenost glede namenov kamerunske družbe v kitajski lasti, saj satelitski posnetki iz leta 2018 razkrivajo, da so se plantaže naravnemu rezervatu tropskega gozda približale že na vsega en kilometer. Gre za področje pragozda v Dja Faunal Rezervatu, ki je dom ogrožene populacije goril in šimpanzov.

Preiskava nevladne organizacije Earthsight je razkrila dokaze, da so v Demokratični republiki Kongo, Republiki Kongo, Centralnoafriški republiki, Kamerunu in v Gabonu med leti 2011 in 2017 izkrčili 20 tisoč hektarov gozda in ga namenili za plantaže kavčukovca, pri čemer so odkrili tudi znake korupcije in druge kršitev zakonov. Poleg tega naj bi na območju teh držav že dodelili koncesije za še 840 tisoč hektarov gozda, ki je namenjen za "razvoj". To kaže, da se deforestacija in kršitve pravic ljudi, ki živijo na tem področju, lahko ponovijo, takoj ko se cene gume (in olja) povišajo.

Negativen vpliv na življenje prebivalcev

Po poročanju fundacije Rainforest UK je bilo leto 2018 tretje najslabše leto za izgubo tropskega gozda, odkar so leta 2002 začeli s spremljanjem deforestacije. Raziskava, ki jo je opravila fundacija, je pokazala, da so plantaže v Kamerunu in Republiki Kongo odgovorne za uničenje več kot 20 tisoč hektarov gozda, kar je dvakratna površina Pariza. Gre za družbe, kot so Atama v Republiki Kongo, ki je v lasti več slamnatih podjetij, ki krčijo gozd zaradi donosnega lesa, pri tem pa ni videti, da bi razvijali obljubljeno plantažo za pridelavo olja, ki bi prinesla delovna mesta. Družba Greenfil, ki naj bi se ukvarjala s projektom plantaže za pridelavo olja, deluje mimo zakonskih okvirov, ne da bi izvedla oceno okoljskih vplivov in je grožnja območju, ki naj bi postalo narodni park. Prej omenjena plantaža kavčukovca Sudcam v Kamerunu je bila ustanovljena brez okoljskih soglasij, posledica posegov v okolje pa je razselitev avtohtonega ljudstva Baka. Preiskava je pokazala tudi na mnoge škodljive, nezakonite prakse delovanja na področju širjenja kmetijsko industrijskih površin v Centralni Afriki, kjer prihaja do uničenja prastarih deževnih gozdov, pri čemer ni zaznati kakršnih koli koristi za lokalno gospodarstvo. Prebivalci teh območij družbe obtožujejo, da njihove tropske gozdove spreminjajo v nasade monokultur, ne da bi se prej posvetovali z lokalno skupnostjo in jo ustrezno kompenzirali, pri tem pa so nova delovna mesta redka ali zelo slabo plačana, plantaže pa negativno vplivajo na bližnja zaščitena območja zaradi onesnaženja, prihaja pa tudi do socialnih konfliktov.

Potrebo po naravni gumi in biogorivih poganjajo potrošniški apetit in s tem možnosti dobičkov industrije, ki pri tem izkorišča pomanjkljivo ali še neobstoječo zakonodajo. Posledice pa nosijo tako lokalni prebivalci v vsakodnevnem življenju, a tudi globalno prebivalstvo zaradi vplivov na podnebne spremembe, ki jih na žalost še premalo občutimo, da bi ustrezno ukrepali.

Ker ima EU pomembno vlogo v svetovni verigi dobave gume in pnevmatik, bi moral igrati osrednjo vlogo pri preprečevanju deforestacije pri njeni proizvodnji. Kot v poročilu piše nevladna organizacija Mighty Earth, se bo svetovno povpraševanje po gumi do leta 2030 povečalo za tretjino, hkrati pa se napoveduje stalna rast porabe v EU-ju. To pa lahko pomeni, da bo v prihodnjih letih na milijone hektarjev gozdov in ekosistemov, bogatih z ogljikom, izkrčenih. EU zato poziva, da naj gumo vključi v vodilni zakon EU-ja v boju proti deforestaciji. EU naj takoj ukrepa in prispeva svoj delež k odpravi krčenja gozdov in kršitev pravic, ki so povezani s svetovnimi dobavnimi verigami gume in potrošniškimi trgi, še dodaja Mighty Earth.