Nedeljski referendum je imel eno najvišjih udeležb sploh, s 46 odstotki je prehitel tudi referendum o arbitražnem sporazumu, proti pa je glasovalo 674.000 volivcev, kar sta dve tretjini volilne udeležbe zadnjih parlamentarnih volitev. Tudi pregled glasovanja po volilnih okrajih kaže, da je celotna država praktično v en glas nasprotovala zakonu. Navadno so na različnih območjih opazne razlike, tokrat pa se težko najdejo tisti s pod 80 odstotki "proti". Kaj to za Slovenijo pomeni s političnega vidika, je MMC povprašal politična analitika Mira Hačka in Andraža Zorka.
Haček: Neposredna demokracija je živa in zdrava
Politolog Haček je kot prvo ugotovitev poudaril stanje demokracije. "Lahko izrazim veselje ali zadovoljstvo, da je neposredna demokracija živa in zdrava. Tega nismo a priori vedeli, sploh ob dejstvu, da smo v zadnjih devetih letih imeli samo štiri referendume. Dobili smo dokaz, da ljudje na neki način morda celo pogrešajo bolj neposredne oblike odločanja."
Kot drugo je navedel, da je to poraz vlade. Brez dvoma je bilo glasovanje o tem, komu ljudje zaupajo – kakor je bilo na skoraj vsakem referendumu doslej, in velik del volilcev je nedvoumno sporočil, da vladi ne zaupa, deloma pa tudi zakonu.
Haček je opazil nenavadno pasivnost vladne strani oz. zagovornikov. "Če sem dovolj dobro seznanjen, vlada prvič v zgodovini ni porabila nič denarja za referendumsko kampanjo. Mislim, da vlada ni storila popolnoma nič. Nastaja vtis, kot da je vlada že od prvega dneva naprej vedela, da tega referenduma ne more dobiti, in se z izjemo ministra ni angažirala pri referendumu. Sploh se ni šla referendumske kampanje." Vtis je, da je vlada temo žrtvovala, da smo se vsi dva meseca ukvarjali, medtem pa se je ona ob zmanjšani pozornosti posvečala drugim javnopolitičnim vprašanjem. To se je pokazalo tudi pri homogenosti volilnih okrajev, saj niti na območjih, ki so tradicionalno bolj naklonjena desnici, očitno njenih podpornikov ni bilo množično na volišča. Tega dela volilnega telesa nihče ni naslovil in živelo je v prepričanju, da bo z nizko udeležno morda prispevalo k neuspehu refenduma, podobno kot je storil del levega pola pred leti na referendumu o družinskem zakoniku.
Lahko pa tudi rečemo, da so voda, otroci in podobne teme tako močne, imajo takšno čustveno komponento, da široko vplivajo na javno mnenje, je ocenjeval Haček.
Napovedal je, da bo vlada jutri delala naprej. "Tisti, ki so pričakovali, da bo vlada zaradi tega padla, kot je padla vlada Boruta Pahorja leta 2011 ... To se ne bo zgodilo, to se lahko zgodi samo skozi parlament in parlamentarne volitve, ne na referendumih. Politično gledano se kaj dosti ne bo zgodilo. Kvečjemu se mi zdi, da bo zdaj še toliko težje prepričati koalicijska partnerja, da bi šla na volitve. Ker sporočilo obema, kaj se jim obeta na naslednjih parlamentarnih volitvah, je zelo jasno in pričakujem, da bodo nad tem še manj navdušeni."
Haček je spomnil še na to, da se bo kljub padcu zakona v ponedeljek po referendumu okoli dvesto tisoč ljudi še vedno zbudilo brez čiste pitne vode, gradnje ob pitni vodi, ob vodotokih pa se lahko nadaljujejo.
Zorko: To je ljudska nezaupnica
Zorko je šel še korak dlje. Prepričan je, da to ni bil samo referendum. "Udeležba je res zgodovinsko visoka glede na temo in primerljive referendume zadnjih 30 let. Ocenjujem, da so volivci izglasovali ljudsko nezaupnico tej vladi," je izjavil. "To bi moralo nositi določene posledice. V nekih normalnih razmerah, normalnih demokracijah, bi glede na rezultat in udeležbo odstopil ne samo minister, ampak bi morala odstopiti vlada kot celota. Število glasov proti je bilo več kot 600.000, kar sta dve tretjini volilne udeležbe državnozborskih volitev leta 2018, kar je zelo jasno sporočilo, da ta vlada nima podpore med volilci, nima legitimnosti."
Po Zorkovih besedah je zdaj na potezi opozicija, ki mora po tej "konkretni zaušnici" doseči konstruktivno nezaupnico. A strankam koalicije je od danes naprej jasno, kaj bi se zgodilo, če bi bile jutri volitve, kar pomeni, da zanje niso motivirani. Hkrati pa bodo poslanci predvsem manjših koalicijskih strank naslednje mesece živeli kar s precejšnjim bremenom, če ne bodo "udejanjili ljudske volje, ki je bila izpričana na referendumu".
Komentiral je tudi dejstvo, da so bili vsi politični okraji izjemno enotni v nasprotovanju zakonu. "Rezultat kaže, da ni šlo samo za običajno izrekanje politične volje. Ni šlo samo za izrekanje o vodovarstvenem vprašanju, ampak dejansko za širšo ljudsko nezaupnico. Poudarjam besedo ljudsko. To je res bil projekt širše civilne družbe, stroke, tudi dela opozicijskih strank, enih bolj, drugih manj."
Okoljevarstvo je bilo pomemben mobilizacijski element, je nadaljeval. Spomnil je na akcijo Očistimo Slovenijo, v kateri je sodelovalo od dvesto tisoč do tristo tisoč ljudi. "Voda je tako osnova stvar, da se lahko vsak identificira s tem, četudi s poenostavljenim sporočilom. Verjamem, da več kot polovica tistih, ki so glasovali proti, sploh ne pozna vsebine novele zakona, o tem niso razmišljali, sprejeli so enostavno stališče, da ta zakon ne sme biti sprejet, dobršen del njih pa je s tem tudi izrazil nezaupanje vladi."
Hkrati je treba najti odgovor na vprašanje, zakaj je podpora tako nizka. Govorimo namreč o četrtini volilcev, ki jih sicer zbereta SDS in NSi. Po Zorkovi oceni so desni volivci menili, da od zakona nimajo nobene koristi in da gre v resnici za interes ožjih družbenih skupin, obenem pa vladne stranke res niso nagovarjale k udeležbi. "Mislim, da so se vladne stranke vnaprej sprijaznile s tem, da bo rezultat zanje negativen, in so se bolj ukvarjale s tem, kako sanirati posledice, ki bodo sledile po referendumskem dnevu."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje