Kandidati so drugo soočenje na TV Slovenija začeli z odzivom na hude poplave. Strinjali so se, da so civilna zaščita in gasilci opravili izjemno delo, na tem mestu pa se je njihovo strinjanje večinoma končalo.

Medtem ko je Milan Zver izpostavil, da bi morali vremenoslovci in znanstveniki biti sposobni tako hudo vremensko ujmo napovedati (pri tem je spomnil na obsojene italijanske strokovnjake, ki niso pravilno napovedali potresa), pa je Danilo Türk dejal, da je neurje presenetilo tudi Avstrijo. To po njegovem mnenju pomeni, da bo treba na novo pregledati in prilagoditi protokole.

Znana stališča o referendumu
V povezavi z referendumskimi pobudami so stališča kandidatov znana. Vsi so se izrekli za sodelovanje pri iskanju izhoda iz krize. Türk je ponovil stališče o koraku nazaj vseh strani, kar je Zver označil za dejanje, ki se je zgodilo prepozno.

Zver je dejal, da bi lahko oba kandidata svoje podpornike pozvala k umiku podpisov, stališča do tega, da SDS želi, da o podpisih odloča že zdaj s primeri zasuto ustavno sodišče, pa ni jasno izrazil.

Pahor je prepričan, da je najhitrejša pot, ki jo je v tem trenutku mogoče storiti, sprememba referendumske zakonodaje. Poudaril je, da ni proti referendumu, a da mora biti ta rezerviran za pomembnejše teme.

Koliko imajo pod palcem?
Zver je zavrnil trditve, da ima med kandidati največ denarnih prihrankov in izpostavil, da je zdajšnji predsednik v času dela v ZN-u zaslužil več. Račun v tujini ima, a le, "ker mora poslovati v Bruslju". Danilo Türk je bil neposrednejši in je dejal, da je imel v ZN-u 12 tisoč dolarjev plače, od katere je tretjino porabil za najemnino, ostalo pa za šolanje hčerke in druge stroške. Kam je dal prihranke? V opremo meščanskega stanovanja, kjer je "zamenjal pode, vodne inštalacije, okna ...", kar je, kot je dejal, "vzelo večino prihrankov". Dodal je še, da si je sam plačal operacijo, ki jo je potreboval. Pahor je znova povedal, da je vložil v nakup stanovanja in spomnil, da ima sina, za katerega skrbita s partnerico.

Kaj so spraševali drug drugega?
Kandidati so smeli vprašanja zastavljati tudi drug drugemu. Pahor je Türka vprašal, kako je v zdajšnjem mandatu pomagal, da bi bilo v Sloveniji kljub krizi bolje. Türk je odgovoril, da je vzpostavil ogromno stikov z ljudmi, delavci, do katerih vlada (Pahorjeva op. a.) ni imela časa iti. "Jaz sem si vzel čas. To je dediščina, ki me spremlja," je dejal.

"Potem pa niste bili v veliko pomoč," je pripomnil Pahor, na kar se je Türk odzval z opombo, da "predsednik države ni propagandni minister vlade".

Türk je Zvera vprašal, ali ni idealni trenutek za sprejem in delovanje v smeri teze, da obstajajo tudi pravne poti, ki bi nas "rešile" grozečih referendumov in državo povezale v prizadevanju v iskanju rešitve. Zver je znova dejal, da Türkova ponudba "ni produktivna", da predsednik ni pravočasno reagiral in da je treba vladi pomagati in pustiti, da "legalno sprejete zakone" tudi implementira.

Zver je Türku med drugim očital, da si je pri imenovanju veleposlanikov "prilastil" zunanjo politiko", saj Dimitrija Rupla ni želel imenovati za veleposlanika. Türk je pripomnil, da "predsednik republike ni hodeče nalivno pero" in da si je Rupel z zavajanjem zapravil zaupanje.

Zvera je zanimalo, kako si Pahor sploh upa kandidirati za predsednika - glede na svoje neuspehe - in ga obtožil premajhne samokritičnosti. Pahor je dejal, da prav zaradi "surove izkušnje" neuspeha, ki je druga kandidata nimata.

Previdne izjave o dejanjih pomilostitve
Kandidati so pojasnili tudi svoja stališča do pomilostitev. Medtem ko sta Pahor in Zver zagotavljala, da bi bila "veliko konservativnejša" kot Türk (pomilostil je 19 ljudi), pa je ta glede konkretnega primera pomilostitve obsojenega prekupčevalca z mamili dejal, da se je odločil na podlagi sodnomedicinske dokumentacije in predloga pristojnega ministrstva, ki sta zagotavljala, da obsojeni zaradi poškodb glave ni sposoben odločati o sebi in prestajati kazni. Dodal je, da gre za trditve, ki so jih objavili mediji in da se bo "šele videlo", kaj bo iz tega.