Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Tako sem orisal moje doživljaje, ki sem jih doživel v 53 mesecih mojega službovanja v vojni," zaključi dnevnik vojak Matija Petkovšek.
"Naj zacvetejo torej zopet naše pesmi na planinah naših Gor, ob bregovih naše Vipave, med skalami našega Krasa in pod trtami naših Brd …" S takšnimi spodbudnimi besedami so leta 1920 v pesmarici ...
Ko so premraženi, lačni in utrujeni vojaki pred stoletjem v frontnih jarkih čakali na naslednje obstreljevanje, so strahoten dolgčas premagovali tudi s prebiranjem preprostih knjižic, ki so krožile ...
V Beli krajini rojeni Anton Movrin je bil eden tistih številnih slovenskih fantov, ki so komaj zapustili najstniška leta, ko jih je vojaški poziv poslal v kruto resničnost spopadov prve svetovne ...
Dlje ko je trajala prva svetovna vojna, težje je bilo preskrbovati trume vojakov. Lakoto na prvi bojni liniji je občutil tudi vojak Franc Zajc, za pogum pred napadom pa so dobili liter ruma.
Rafael Mahnič je bil kot rezervni častnik poslan na vzhodno fronto, a se je ranjen kmalu vrnil domov.
" Verjemite mi, da čutim z Vami, da me je globoko užalostila vest, da Vam ni znano, kje počiva Vaš ljubljeni sin ," piše v pismu užaloščeni materi, ki sinove smrti na bojišču ni nikoli prebolela.
Trideseta leta 20. stoletja so se prevesila že v drugo polovico, ko je deček iz Vrtojbe s prijateljem lovil urhe v lužah jam, ki so jih za seboj pustile razstreljene granate prve svetovne vojne.
Med soško fronto so bile vasi v bližini uničene, v napadih so umirali tudi civilisti. Prebivalci so bežali, a družina Leban je bila prepozna.
"Poglej, kako je nesmiselna ta vojna, mogoče sem te ravno jaz ustrelil, zdaj pa oba tukaj skupaj leživa," je med prvo svetovno vojno neki ruski vojak dejal Francu Jerkiču, ko so ga kot vojnega ...
Možje razpršeni po frontah, vojna vihra na domačem pragu, porušene vasi, prebivalci pa izgnani v begunstvo - tako je usodna štiri leta doživljala družina Valentinčič in svoje skrbi ter novice ...
1. svetovna vojna je močno prizadela slovenske družine. V družini Polh iz vasi Barka v Brkinih so v vojni in za njenimi posledicami umrli trije bratje.
Za ranjene vojake je hitra pomoč bolničarjev pogosto predstavljala tehtnico med življenjem in smrtjo. Na soški fronti jim je pomagal tudi Ljubljančan Jože Vrhovc.
1. svetovna vojna je zapisala nešteto zgodb ločenih družin in izgubljenih ljubljenih. Tudi Jožefa Simoniča so že razglasili za pogrešanega, ko se je iz Rusije vrnil peš.
"Dragi brat. Tvojo dopisnico sem dobil. Prav razveselila me je. Ker po tolikem času, da mi nisi nič pisal, sem bil v skrbeh. Kako da je s tabo in hvala za pozdrave tebi, Mariji in Lojzetu. Veseli ...
Vojaki, prepuščeni nemilosti vojne vihre, so se poskušali zavarovati na vse načine, da bi se le srečno vrnili v rodni kraj. Ljubljančan Srečko Razpotnik se je prepustil pikom komarjev z mrzlico.
Topničar Franc Kopše iz Haloz je med 1. svetovno vojno doživel marsikaj - med drugim je videl tudi znanega vojnega pilota Josefa Kissa pri delu.
Čeprav so bili spomini na težka vojna leta neprijetni, vojaki in njihove družine v času bojevanja izmenjanih razglednic in pisem niso metali stran.
Ob žalostni novici, da je njihov ljubljeni družinski član padel v bojih 1. svetovne vojne, je domače posebej prizadelo, da ga niso mogli pokopati. Trupla vojakov so ostala daleč od doma na frontah.
Ob drugem vpoklicu v vojsko je imel Albert Polanc več sreče kot ob začetku prve svetovne vojne. Izognil se je fronti, pozitivnejši duh pa veje tudi iz njegovih dnevniških zapisov. 16.
Neveljaven email naslov