Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Motiv športa je v zgodovini umetnosti zelo star pojav. Posebno priljubljen je bil v obdobju antike, v kateri je imel šport pomembno mesto. Antični umetnik se je prek takšne vsebine lahko posvečal predvsem vprašanjem, kot sta anatomija atletsko zgrajenega golega telesa in upodabljanje telesa v gibanju. Kako pa je v današnjem, modernem času? Lahko v umetnosti najdemo sledi športa? Je športnik do neke mere tudi umetnik in nasprotno? O tem v oddaji Arsov forum. V pogovoru bodo sodelovali ritmičarka Mojca Rode, ravnatelj Anton Podbevšek Teatra Novo mesto, gledališki režiser in teoretik Matjaž Berger, ter gledališki in filmski igralec Jure Henigman. Z njimi se bo pogovarjal Marko Rozman.
Toliko filmov in tako malo časa! Na Liffu se vsako leto v dveh novembrskih tednih zavrti približno 100 celovečercev in 20 kratkih filmov, številka, ki filmske navdušence razveseljuje, lahko pa spodbudi celo tesnobo izbire. V Arsovem forumu so na otvoritveni dan 28. Liffa zato gostovali Simon Popek, ki zadnje desetletje snuje program, svoj izbor najljubših filmov z Liffa – s katerim upamo, da vam bomo olajšali morebitno zagato pri odločanju, katere filme pogledati – bodo utemeljili še programska svetnica Liffa Tina Poglajen ter filmski kritiki in novinarji Marcel Štefančič, jr., Zemira A. Pečovnik in Ingrid Kovač Brus. Vabljeni k poslušanju! Na fotografiji: Prizor iz filma O telesu in duši režiserke Ildikó Enyedi (2017).
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Ob nedavno objavljenem Javnem razpisu za dveletne kulturne projekte, ki jih bo na področju uprizoritvenih umetnosti sofinancirala Republika Slovenija iz proračuna, namenjenega za kulturo, smo v tokratni oddaji premišljevali o odnosu med kulturno politiko, načini financiranja in vzpostavljenimi produkcijskimi modeli. Ozrli smo se tudi na zgodovino neodvisne umetniške produkcije in njen pomen nekoč in danes. Naši gostje so bili publicist, teoretik in zgodovinar sodobnega plesa Rok Vevar, producentka Tamara Bračič Vidmar iz zavoda Bunker in Anela Bešo iz društva Asociacija, društva nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti.
Mussolini septembra 1938 ob vračanju od kostnice na kobariškem trgu. Med moškimi v postroju na desni je stal tudi Tigrovec Franc Kavs, ki bi moral izvršiti atentat. foto: Goriški muzej V zgodnji jeseni leta 1927 so se na Nanosu zbrali odločni predstavniki fašistične s strani italijanske države že prepovedanih slovenskih društev. Zakonitih poti za boj proti etnocidu t. i. ?drugorodcev? (allogeni v jeziku Kraljevine Italije) niso imeli več. Zgodba se je iztekla v osvoboditev in povojno priključitev delov mednarodno priznane italijanske republike k Jugoslaviji. Zgodbo o začetkih ?prvih protifašistov?, razmerjih s partizanskim bojem ter posebnostih upora primorskega ljudstva na italijanski in naši strani meje ter o povojni pozabi (tudi v šolskih učbenikih) osvetljujejo zgodovinarji dr. Milan Pahor (vodja odbora za pripravo proslavo Bazovice pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu), dr. Nevenka Troha in dr. Bojan Godeša z INZ ter dr. Mateja Režek iz ZRS Koper.
Knjižni sejem v Frankfurtu je eden najpomembnejših tovrstnih dogodkov za literarne ustvarjalce, knjigotržce in založnike; a sejem še zdaleč ne preplete le knjižnih interesov, pač pa še gospodarske, turistične in tudi diplomatske oziroma politične. V oddaji Arsov forum strnemo nekaj vtisov z letošnjega sejemskega dogajanja in se oziramo naprej, v čas, ko naj bi Slovenija prevzela naziv častne gostje sejma. Gostje oddaje so dr. Miha Kovač, član odbora za pripravo našega gostovanja v Frankfurtu, Irena Miš Svoljšak, vodja uredništva na založbi Miš; Damjana Pečnik, državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo in Renata Zamida, ki na Javni agenciji za knjigo vodi Mednarodno sodelovanje in projekt »Slovenija – častna gostja mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu«.
19. septembra letos je Državni zbor sprejel Zakon o Prešernovi nagradi in z njim nadomestil prejšnji zakon, ki je veljal dobrih 25 let. V oddaji boste izvedeli, zakaj je bil potreben nov zakon in kakšne rešitve prinaša, pa tudi, ali bi lahko bil vsaj na enem področju radikalnejši. Na katerem področju? Vabljeni k poslušanju.
Javni razpis za izbor javnih kulturnih programov, ki ga vsako četrto leto razpiše ministrstvo RS za kulturo, je temeljni mehanizem podpiranja in urejanja načinov produkcije neodvisne umetnosti. V tokratni oddaji Arsov forum se bomo zaustavili ob sistemskih spremembah, ki jih v neodvisno umetniško produkcijo uvaja aktualni razpis; med njimi so plačljive vstopnice, način prijave koprodukcij med nevladnimi organizacijami in urejanje avtorskih pravic z licenco creative commons.
V Sloveniji je likovni trg slabo razvit ali pa ga sploh ni. V prejšnjih letih je bilo sicer več pobud za sistemsko financiranje, vendar niso bile uspešne. Med zadnjimi poskusi je predlog, da bi javne investicije vsebovale tudi obvezni delež za nakup likovnih del. Kaj si lahko likovniki obetajo od zakonskih sprememb in kako daljnosežne so, bomo preverili v sredinem Arsovem forumu.
Za nagrado živa za najboljši slovanski muzej leta 2017 se poteguje triindvajset muzejev iz enajstih slovanskih držav, med njimi trije slovenski: Park vojaške zgodovine Pivka, Muzej pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu in Slovenski planinski muzej v Mojstrani. V oddaji sodelujejo dr. Andreja Rihter, direktorica Foruma slovanskih kultur, ki podeljuje nagrado živa, in predstavniki treh slovenskih muzejev, ki se potegujejo za nagrado: Janko Boštjančič, Ajda Kozjek in Irena Lačen Benedičič. foto: nagrado živa 2016 za najboljši slovanski muzej je prejel Dokumentacijski in umetniški center Tadeusza Kantorja Cricoteca v Krakowu avtor fotografije Zygmunt Put Zetpe0202 https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Centre_for_the_Documentation_of_the_Art_of_Tadeusz_Kantor_Cricoteka_(S),_2-4_Nadwislanska_street,_Podg%C3%B3rze,_Krakow,_Poland.jpg
Konec avgusta je Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije predstavilo osnutek Nacionalnega programa za kulturo, z obdobje med letoma 2018 in 2025. Poudarjajo, da je tokratni dokument, za razliko od prejšnjih, strateško naravnan in vodi v postopno prenovo kulturnega modela v Sloveniji. O smernicah in strateških ciljih slovenske kulturne politike v prihodnje, se bomo v Arsovem forumu pogovarjali z Antonom Peršakom, ministrom za kulturo, dr. Vesno Čopič, predavateljico in raziskovalko na področju kulturne politike in kulturnega managementa, Jadranko Plut, predsednico Asociacije in članico Nacionalnega sveta za kulturo in s pisateljem Vladom Žabotom. Vabimo vas k poslušanju!
Učenje skozi umetnost ima lahko velike pozitivne učinke na razvoj otrok in mladostnikov. Empirično so dokazali, da se z njo ohranja in spodbuja čudenje, otroci so manj brezbrižni, vzpostavlja se intenziven odnos z realnostjo, poglablja se raziskovanje, empatično občutljivost in uživanje v lepem. Kako dosegajo te rezultate in ali se jih da razširiti na širšo sistemsko raven, v tokratni oddaji. Gostje bodo: Nataša Bucik, nacionalna koordinatorka za kulturno-umetnostno vzgojo na Ministrstvu za kulturo, Mirjam Kalin, ravnateljica Osnovne šole Dobravlje, Darja Štirn, vodja umetniških projektov in pedagoginja v vrtcu Vodmat, in Barbara Kelbl, strokovna sodelavka pri filmski vzgoji v Kinodvoru.
Neveljaven email naslov
