Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob prazniku dela smo se posvetili posebni obliki zaposlitve v kulturi. O statusu samozaposlenega v kulturi bomo z vidika prekarnosti ter negotove ekonomske in zdravstvene varnosti samozaposlenih govorili z ministrom za kulturo Antonom Peršakom, psihologinjo in soustanoviteljico kreativnega centra Poligon Evo Matjaž, strokovnim sodelavcem društva Asociacija Tadejem Meserkom in predsednikom sindikata Prekarcev Markom Funklom.
Edward Snowden in Chelsea Manning sta verjetno najbolj znana žvižgača na svetu. Toda kaj pomeni biti žvižgač v Sloveniji, kdo so slovenski žvižgači, kako opozarjajo na napake v svojem delovnem okolju, kakšen je njihov položaj oziroma usoda in kaj bi lahko naredila država, da bi jih zaščitila, to je le nekaj vprašanj, na katera so odgovorili avtorica knjige Žvižgači, mediji in korupcija dr. Alma Sedlar, žvižgalka Marjana Mrak ter zdravnik dr. Erik Brecelj – v pogovoru v živo z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.
Slovenski PEN letos že 50. organizira mednarodno pisateljsko srečanje na Bledu. Skozi desetletja so imela ta srečanja pomembno vlogo v delovanju svetovnega Pena, najprej kot eno redkih shajališč pisateljev z Vzhoda in Zahoda, v zadnjih desetletjih med drugim z intenzivnim delovanjem mirovnega odbora. O petih desetletjih blejskih srečanj, pa tudi o njihovi sedanji vlogi, bodo v oddaji Arsov forum govorili predsednica Slovenskega Pena Ifigenija Simonović, eden izmed njenih predhodnikov Veno Taufer in generalni sekretar Odbora za mir pri Mednarodnem Penu dr. Edvard Kovač.
Z vsakim dnem so volitve bližje in zato bo tema oddaje Arsov forum kultura v programih slovenskih političnih strank. V oddaji so sodelovali Samo Bevk (predsednik Sveta socialnih demokratov za kulturo), dr. Dragan Matić (vodja odbora za kulturo Stranke modernega centra), poslanka Nove Slovenije Ljudmila Novak, v imenu Desusa minister za kulturo mag. Anton Peršak, nato dr. Vasko Simoniti (predsednik Odbora za kulturo pri Strokovnem svetu Slovenske demokratske stranke), pa Tomaž Simetinger, ki je pri Listi Marjana Šarca zadolžen za področje kulture, in poslanka Levice Violeta Tomič.
Sodobna umetnost je umetnost, ki nastaja sedaj, išče nove izrazne poti in na novo opredeljuje vlogo umetnosti. Ustvarjalci sodobne umetnosti vpeljujejo nove načine izražanja, raziskujejo nove medije in odkrivajo nove stile, ki so odraz današnje družbe. Zato se definicija kaj je sodobna umetnost s časom neprestano spreminja. Kar je sodobno danes, jutri ne bo več. Na splošno velja, da je bila Moderna umetnost s postmodernizmom sodobna še v 80. letih dvajsetega stoletja, ko se je začel uveljavljati izraz sodobna umetnost, da bi dokončno označil prelom z načeli modernizma. Kakšna je danes sodobna umetnost, po čem je prepoznavna in kako jo lahko razumemo so vprašanja na katera bo skušala odgovoriti tokratna oddaja Arsov forum.
21. stoletje je najbolj vizualno, kar ga pomni človeštvo. Večinski del sodobne medijske krajine namreč predstavljajo prav vizualni mediji, ki jim je v celoti prilagojena tudi tehnologija. Za današnje otroke in mladostnike, se zdi, da so se tako rekoč že rodili z gestami za tapkanje in razširjanje slike ali listanje na telefonih in tablicah, ki jih bodo šele dobili. Vendar pa prav vizualna nasičenost časa in prostora v katerem živimo, zahteva tudi oblikovanje kriterijev in kritičnega pogleda v najzgodnejšem obdobju človekovega razvoja. Prav film, torej sedmo umetnost, kot eno najbolj kompleksnih oblik umetnosti, pa lahko razumemo tudi kot izvrsten poligon za širjenje splošne izobrazbe in opismenjevanja na poti do kritičnega gledalca. Takšnega, ki bo znal izbirati in argumentirati, po svetu pa ne bo hodil s plašnicami in uzdami, pač pa z odprtim in širokim pogledom. Tokratni Arsov forum torej v širokem kotu in v povečavi v svoje žarišče postavlja filmsko vzgojo in nadaljuje tematski niz oddaj na Arsu o kulturno-umetnostni vzgoji. Avtor oddaje je Klemen Markovčič. O filmski vzgoji pa razmišljajo ? Petra Slatinšek, Kino Dvor, Andrej Šprah, Slovenska Kinoteka in Petra Gajžler, Art kino mreža Slovenije.
Marius von Mayenburg je dramo Mučenik napisal kot odziv na aktualne razprave o islamu. Njegova drama, ki so jo uprizorili v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, je bila izhodišče pogovora o vzgoji, provokacijah mladostnikov doma in v šoli, potencialnih psihopatoloških razsežnostih ekstremizma med mladimi in krotenju le-tega. Gostje okrogle mize so bili: režiser drame Mučenik Boris Kobal, generalni direktor Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana prof. dr. Bojan Zalar in mag. Gregor Celestina, profesor za vero in kulturo na Škofijski klasični gimnaziji. Pogovor je potekal v celjskem Muzeju novejše zgodovine, vodila pa ga je mag. Tina Kosi, upravnica SLG Celje.
Družbena omrežja so olajšala širjenje vsebin, ki delajo našo družbo boljšo, bolj kritično, solidarnejšo in odprto. Po drugi strani pa so omogočila, da tudi najslabše vsebine in mnenja veliko bolj odmevajo in nas bolj določajo kot prej. Ali se je dialog zaradi družbenih omrežij izboljšal ali poslabšal? Ali je digitalizacija povečala razkorak med ideali demokracije in realnostjo? Ali je Twiter spodbudil posameznike k aktivnemu državljanstvu? Gosta oddaje sta profesor za gradbeno informatiko Žiga Turk, član skupine Evropske komisije za spopadanje z lažnimi novicami in spletnimi dezinformacijami, in profesor filozofije Igor Pribac. Oba sta na družbenih omrežjih dejavna predvsem na Twitterju.
V oddaji, ki jo pripravljamo v sodelovanju Radia Trst A, slovenskega programa ORF v Celovcu in Programa Ars, smo preverili s kakšnimi pričakovanji sprejemajo Slovenci v Italiji in Avstriji rezultate parlamentarnih in deželnozborskih volitev. Odprli smo vprašanja, ki se navezujejo na delovanje tamkajšnjih slovenskih kulturnih ustanov. Na nedeljskih deželnozborskih volitvah na Koroškem so slavili socialdemokrati s skoraj 48 odstotki glasov podpore. To pomeni, da bo Peter Kaiser tudi prihodnjih pet let deželni glavar. Za mandat v deželnem parlamentu so se na listah različnih strank potegovali tudi koroški Slovenci. Med njimi je bila edina uspešna Ana Blatnik, ki je kandidirala na listi socialdemokratov, svoj sedež pa bo zelo verjetno odstopila v zameno za mesto v zveznem svetu na Dunaju. Na parlamentarnih volitvah v Italiji je bil istega dne jasen zmagovalec, desnosredinsko zavezništvo Silvia Berlusconija s skupno približno 37 odstotki glasov. Populistično Gibanje Pet zvezd bo po delnih uradnih izidih najmočnejša posamična stranka, medtem ko je največji poraz doživela Demokratska stranka, za katero je kandidirala v Furlaniji – Julijski krajini tudi predstavnica slovenske narodne skupnosti Tatjana Rojc. Kljub slabemu rezultatu stranke pa je bila Slovenka vendarle izvoljena v senat in bo tako slovenska manjšina tudi v prihodnje imela svojo predstavnico v Rimu.
Učenje skozi umetnost ima lahko velike pozitivne učinke na razvoj otrok in mladostnikov. Empirično so dokazali, da se z njo ohranja in spodbuja čudenje, otroci so manj brezbrižni, vzpostavlja se intenziven odnos z realnostjo, poglablja se raziskovanje, empatična občutljivost in uživanje v lepem. Danes bomo ponovili oddajo, ki jo je pripravil Aleksander Čobec o tem, kako dosegajo te rezultate in ali se jih da razširiti na širšo sistemsko raven. Gostje oddaje so: Nataša Bucik, nacionalna koordinatorka za kulturno-umetnostno vzgojo na Ministrstvu za kulturo, Mirjam Kalin, ravnateljica Osnovne šole Dobravlje, Darja Štirn, vodja umetniških projektov in pedagoginja v vrtcu Vodmat, in Barbara Kelbl, strokovna sodelavka pri filmski vzgoji v Kinodvoru.
Od prve zamisli do končne različice filma, ki ga vidimo v kinu, vodi več let dolga pot: razteza se od razvoja projekta in pisanja scenarija, prek pridobivanja finančnih sredstev, do snemanja filma in poprodukcije. Koliko časa terjajo posamezne faze pri produkciji igranega/animiranega/dokumentarnega filma? O tem, kako ta ustvarjalno in organizacijsko zahteven proces določajo zakon, pravilniki in v zadnjih letih vse nižja javna sredstva, bomo v Arsovem forumu govorili z ustvarjalci, ki so vpeti v režijski in produkcijski vidik ustvarjanja sodobnega slovenskega filma. Gosti so bili Špela Čadež, animatorka ter režiserka in producentka animiranih filmov, Danica Ikovic, predstavnica produkcijske hiše Arsmedia, ter Metod Pevec, filmski režiser in scenarist. Objavili bomo tudi izjavi ministra za kulturo Toneta Peršaka in direktorice Slovenskega filmskega centra Nataše Bučar o predlogu novele zakona o filmskem centru, ki je po zaključeni javni razpravi v medresorskem usklajevanju.
Letos mineva deseto leto od sprejetja sklepa o ustanovitvi Javne agencije za knjigo. Za vse deležnike naše knjižne verige je bil to velik in zaželen dogodek, saj so dobili avtonomno telo, ki se je v celoti posvečalo področju knjige, pričakovanja zainteresirane javnosti pa so bila precejšnja. V teh letih so se na čelu agencije zamenjali trije direktorji: Slavko Pregl, ki jo je vodil od leta 2009 do sredine leta 2012, Aleš Novak, ki jo je vodil v letih 2013 – 2017, z letošnjim letom pa je položaj direktorice agencije prevzela Renata Zamida. V oddaji bomo pogledali, kakšno vlogo si je v teh letih ustvarila agencija v našem in mednarodnem knjižnem prostoru, kateri so bili mejniki v njenem delovanju in se ozrli naprej, v načrtovane projekte, pa tudi dolgoročne cilje v delovanju agencije. Gosta v studiu sta Slavko Pregl in Renata Zamida.
Neveljaven email naslov
