Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako so skozi zgodovino v filmih upodabljali geje in lezbijke, kako in kdaj je prišlo do razcveta queerovskega filma? Kakšna vprašanja si lahko še danes zastavljamo v zvezi s podobami lezbijk, gejev, biseksualcev in transseksualcev v mainstreamovskih filmih? Te teme bomo osvetlili z gostjama Suzano Tratnik, pisateljico, prevajalko in sociologinjo, ter filmsko kritičarko Jasmino Šepetavc. Obe sta tudi programski sodelavki festivala LGBT filma, ki je najstarejši tovrstni festival v Evropi. Oddajo pripravlja Tina Poglajen.
Letos bo minilo 100 let od združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, zato prvo oddajo v letu namenjamo prav tej temi. Leta 2005 so poslanci Državnega zbora sprejeli sklep, da bo 17. avgust tudi državni praznik. Zakaj prav ta dan in kako je bilo v deželi ob Muri pred stoletjem, ko je po razpadu avstro-ogrske monarhije takratna Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev Prekmurje dobila za zeleno mizo na mirovni konferenci v Parizu, pojasnjujemo s tremi sogovorniki: Metko Fujs, profesorico zgodovine in sociologije, sicer direktorico Pomurskega muzeja Murska Sobota, dr. Laszlom Gönczem, zgodovinarjem in pisateljem Francijem Justom, profesorjem slovenščine, publicistom in literarnim zgodovinarjem.
Letošnje leto je bilo za slovenski film izjemno uspešno: Ne bom več luzerka Urše Menart je kot prvi film, ki ga je posnela ženska, dobil vesno za najboljši film, Posledice Darka Štanteta je doživel izjemen uspeh v tujini, Zgodovina ljubezni Sonje Prosenc in Zimske muhe Olma Omerzuja pa sta oba dobila nagrade na festivalu v Karlovih Varih. Društvo slovenskih režiserjev je predstavilo nacionalni program za film, odbor DZ za kulturo je podprl sklep za povečanje sredstev slovenskemu filmu, vse bolj pa govorimo tudi o enakosti spolov v filmskem sektorju. O letošnjem filmskem letu bomo v Arsovem forumu spregovorili s kritiki Matevžem Jermanom, Cirilom Oberstarjem in Petro Meterc.
Za ministrom za kulturo Dejanom Prešičkom so prvi meseci delovanja. Vprašali smo ga, kakšen odnos ima predsednik vlade Marjan Šarec do kulture, kako je izbral ožje sodelavce, koliko se bo povišal poračun za kulturo v prihodnjem letu, ali se obetajo strožji ukrepi pri omejevanju sovražnega govora in o prednostnih nalogah v prihodnjem letu.
Sodelovanje radia Trst A, slovenskega programa ORF v Celovcu in programa Ars bo namenjeno posledicam prve svetovne vojne. Teme bodo: spomin in spomini na vojno – kaj je ostalo v zavesti ljudi in zakaj; vsakdanje življenje pred fronto in po njej; vojnim beguncem; vojaški in povojni retoriki. Gostje bodo: dr. Tina Bahovec, mag. Marko Štepec, dr. Aleksej Kalc, dr. Teodor Domej in Mitja Juren. Voditelj oddaje je Peter Rustia.
Umetniško ustvarjanje zahteva kognitivne, čustvene, telesne in pogosto socialne veščine. Izkazuje se kot prodorno učno in vzgojno sredstvo, ki otroke in mladostnike razvija kot celoto. Kako učinkovito se umetnost in kultura uresničujeta v okviru šole se bomo pogovarjali z gostjami Nino Ostan, profesorico likovne umetnosti na gimnaziji Poljane v Ljubljani in višjo svetovalko za umetnostno zgodovino na Zavodu Republike Slovenije za šolstvo, pisateljico in igralko Natašo Konc Lorenzutti, profesorico strokovnih predmetov na umetniški gimnaziji Nova Gorica, Branko Arko, profesorico slovenščine na Osnovni šoli Franceta Prešerna v Mariboru in Darjo Štirn, pedagoginjo v vrtcu Vodmat, ki deluje tudi v zavodu Petida.
Kako 200 let po rojstvu Karla Marxa beremo in dojemamo njegovo teorijo? Akademik red. prof. dr. Tine Hribar in red. prof. dr. Lev Kreft sta delovala v času pred demokratičnimi spremembami v Sloveniji, ko je bil Marx osrednji filozof naše družbe, in po osamosvojitvi, ko Marx ni bil zaželen. Kako vidita današnji čas, ko se zanimanje za Marxa v javnem diskurzu in v politiki povečuje?
V Avstriji in Italiji deluje več zamejskih založb, ki imajo pomembno vlogo pri ohranjanju in promociji slovenskega jezika in pri organizaciji številnih kulturnih dogodkov, ki bogatijo slovenski kulturni prostor zunaj meja matične domovine. Kako pa je s slovenskimi literati mlajše generacije? Imajo možnost za objave in lahko nadaljujejo pot starejših priznanih in uveljavljenih kolegov? O literarni manjšinski stvarnosti bodo govorili Marija Kostnapfel, David Bandelj, Simon Rustia in Hanzi Filipič.
Kar zadeva znanost, smo bili Slovenci pred prvo svetovno vojno provinca province habsburške monarhije, ocenjuje ustanovitev akademije kot pridobitev (poleg univerze l.1919) pravi nekje na začetku pogovora akademik Boštjan Žekš. 12. novembra 1938 okoli 11. ure so v Ljubljani ustanovili Akademijo znanosti in umetnosti. Po italijanski okupaciji je postala celo članica italijanskih akademij, novembra 1943 pa je tedanji predsednik AZU Milan Vidmar dosegel preimenovanje v slovensko AZU – torej SAZU. Po vojni so nove oblasti pridevnik odpravile, dokončno pa se je naziva akademije prijel šele maja l. 1948. V prostorih SAZU na Novem trgu 3 v glavnem mestu so v pogovoru ob 80-letnici ustanovitve sodelovali: akad.prof.dr. Tadej Bajd, aktualni predsednik SAZU, akad.prof.dr. Boštjan Žekš (predsedoval SAZU 2002-2008), in zgodovinar, dr. Željko Oset (na Univerzi v Novi Gorici predava kulturno zgodovino, je avtor dveh del o zgodovini SAZU). Spregovorili so o zgodovinskih razlogih za ustanovitev akademije, njeni vlogi v razvoju znanosti (in umetnosti) med Slovenci v medvojnem obdobju, času okupacije in vojne, ter širitvi SAZU v drugi Jugoslaviji. Nova povojna usmeritev akademije – razvoj raziskovalnih inštitutov s področij naravoslovnih in tehniških ved – je bila med drugim tudi rezultat strateških odločitev tedanje vladajoče elite. Seveda pa to niso edine teme o katerih je tekla beseda. foto: © Goran Tenze Pred vitrino z reprintom 17 knjig Iconothece Valvasoriane, z leve proti desni: Željko Oset, Boštjan Žekš, Tadej Bajd, predsednik SAZU
Naša osrednja galerija, ki hrani več kot 15 tisoč del ? med njimi so dela priljubljenih impresionistov, članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter dela iz obsežne vladne zbirke ? praznuje 100 let. O njenih začetkih in aktualnih izzivih z gosti oddaje: dr. Andrejem Smrekarjem, kustosom in nekdanjim direktorjem Narodne galerije, mag. Martino Vuga, vodjo oddelka za konserviranje in restavriranje v Narodni galeriji in Natašo Ciber, umetnostno zgodovinarko, soavtorico monografije o Ivani Kobilca. (Ponovitev oddaje Studio ob 17h.)
Zbirka Cankarjevih pisem in drugega gradiva, ki jo hranijo v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, se meri v metrih. V Arsovem forumu jo bo predstavil vodja rokopisnega oddelka NUK-a mag. Marijan Rupert. Največ pozornosti bo veljalo obširni in bogati Cankarjevi korespondenci, ki je v NUK-u trenutno na ogled na razstavi Jaz sem Cankar - in to ti pove vse.
Že nekaj let Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije prireja simpozije na festivalu Borštnikovo srečanje. Sestavni del celodnevnega srečanja je tudi okrogla miza. Letošnji simpozij bo osvetlil in preizpraševal politike umetniškega vodenja v slovenskih gledališčih, okrogla miza v neposrednem prenosu pa bo ta vprašanja še zgostila. Umetniški vodja vedno deluje v določenem družbenem, ekonomskem, kulturnem in političnem prostoru in je zato od njega v mnogočem odvisen, hkrati pa je njegovo delovanje v gledališkem svetu tudi odraz tega, kar se dogaja zunaj njegovih meja. Institucija umetniškega vodja je na udaru; od tega, da je znotraj gledališča potisnjena domala v zaodrje, ko se mora vsakodnevno prilagajati ekonomski logiki kulturnega managementa in potrošniški kulturi poznega kapitalizma, do tega, da je obsojena na delovanje v odsotnosti kakršnekoli skrbno premišljene kulturne strategije s strani političnega esteblišmenta. Ali je mogoče, da vloga umetniškega vodenja počasi in nezadržno drsi proti izgubi lastne identitete in pogubi? Morda. Toda, čeprav je lahko trenutni zgodovinski prostor izpraznjen, pa ne more pa biti hkrati tudi prazen. Kakor tudi ne morejo biti prazne nove oblike delovanj, strategije in taktik umetniškega vodenja gledališč, če želi institucija umetniškega vodje preživeti v napetosti med estetskim, ekonomskim in političnim. Urednica prenosa Vilma Štritof Voditeljica Petra Tanko Gostje Katarina Klančnik Kocutar, Tina Kosi, Aleš Novak, Jure Novak, Igor Samobor.
Neveljaven email naslov
