Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V oddaji, ki jo pripravljamo v sodelovanju programa Ars, Radia Trst A in slovenskega programa ORF v Celovcu, bomo skupaj s Slovenci iz Avstrije in Italije gostili ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Petra Jožefa Česnika. Pripravlja Mateja Železnikar.
Radio Slovenija praznuje 90-letnico. Okrogli jubilej je spodbuda za spomine in refleksijo, zato bo tema tokratnega Arsovega foruma 3. program ? program Ars, zagotovo unikaten program v slovenski medijski krajini. O njegovih začetkih, njegovem razvoju in pomenu, izzivih in možnostih bodo v oddaji pripovedovali in razmišljali predsednica Nacionalnega sveta za kulturo Uršula Cetinski, nekdanji urednik Uredništva igranega programa in redni profesor na AGRFT za radijsko igro in režijo Aleš Jan, nekdanji dolgoletni odgovorni urednik Kulturno-umetniškega programa Vlado Senica in sedanji odgovorni urednik programa Ars Matej Venier, z njimi se bo pogovarjal, v živo, Marko Golja. Nikar ne zamudite.
Ker se slovenski filmi se na trgu ne morejo poplačati sami [da bi povrnil stroške produkcije, bi povprečen slovenski film moralo videti milijon gledalcev, torej petkrat več od najbolj gledanih filmov zadnjih let], so bistveno odvisni od višine javnih sredstev. Slovenija je na ravni Evrope v zadnjih letih dosegla enega od najvišjih padcev javne podpore filmskemu sektorju. Kako je mogoče podcenjeno sofinanciranje domačih filmov v prihodnje postaviti na primerljivo evropsko raven, bodo v Arsovem forumu razmišljali državni sekretar na ministrstvu za kulturo Vojko Stopar, režiser in soavtor Nacionalnega programa za film 2018-23 Metod Pevec ter direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar.
Dejan Prešiček je prvi poklicni glasbenik, ki je v samostojni Sloveniji postal minister za kulturo. Ko opisuje, kako poklicno ukvarjanje z glasbo oblikuje človeka, se zdi, kakor da so glasbeniki kot naročeni za ministrski položaj. Pogovarjali smo se o njegovih začetnih potezah, med drugim nas je zanimalo tudi, zakaj naj bi vlada Marjana Šarca močno povečala sredstva za kulturo in kakšna je njegova strategija dialoga s kritičnimi ustvarjalci. Med pogovorom bomo predvajali skladbe, ki jih na saksofonu izvaja Dejan Prešiček, pa tudi pianistka Nina Prešiček in flavtistka Liza Hawlina Prešiček. Slišali boste skladbe Scaramouche Dariusa Milhauda, Romanca za flavto, saksofon in klavir Charlesa Koechlina in Madžarski plesi Johannesa Brahmsa v priredbi Dejana Prešička. Vir fotografije: Ministrstvo za kulturo.
Za novo predsednico Društva slovenskih pisateljev je bila prejšnji teden izvoljena dr. Aksinja Kermauner, pisateljica za vse starostne skupine bralcev, sicer pa defektologinja in univerzitetna profesorica, ki se ukvarja predvsem s problematiko slepih in slabovidnih. V oddajo Arsov forum smo jo povabili z namenom, da pojasni, kako vidi poslanstvo tega društva posebnega družbenega pomena, kateri naj bi bili osrednji poudarki dela DSP v prihodnjih letih, v kakšnem stanju prevzema društvo v svoje roke in še kaj. Foto: Goran Rovan
Dan po glasovanju evropskih poslancev o Direktivi o avtorski pravici na enotnem digitalnem trgu bomo preverili, kako naprej. Kakšna bo usoda direktive, ki je razdelila evropsko javnost? V kolikšni meri je sploh tehnološko uresničljiva in kako urediti avtorske pravice, ne da bi posegli v jedro delovanja interneta?
O naslovni temi se v javnem prostoru izoblikujejo na različnih miselnih in praktičnih temeljih utemeljena dokazovanja, utemeljitve in izvedbe. Poznavanje preteklosti evropskega civilizacijskega kroga preteklega stoletja nam pomaga pri prepoznavanju osnovnih obrisov, sodobne in predvsem aktualne razloge pa bodo v pogovoru odkrivali gostje, prof.dr.Igor Žagar, direktor Pedagoškega inštituta v Ljubljani, izr.prof.dr. Marina Lukšič - Hacin, predstojnica Inštituta za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU, in prof.dr.Jože Mencinger. Pri založbi Cambridge Scholars Publishing so pred kratkim izdali zbornik z naslovom "The Disaster of European Refugee Policy", v katerem slednji razmišlja tudi o tem, komu v sodobni Evropi so begunci potrebni kot delovna sila, prva dva pa sta poleg dr.Neže Kogovšek Šalamon tudi urednika zbornika. Povezuje Goran Tenze.
V Sloveniji na področju poezije trenutno izide okoli 250 novih knjižnih naslovov letno, iz česar bi lahko sklepali, da je ta literarna zvrst v razcvetu. A je ravno obratno – poezijo bere vse manj ljudi, kar pomeni, da je tudi kupcev pesniških knjig vedno manj. To je verjetno tudi eden izmed osrednjih razlogov za to, da poezijo iz svojih založniških programov umika vse več založnikov. Kakšno motivacijo imajo za njeno izdajanje tisti, ki pri tem še vztrajajo? S kakšnimi težavami se soočajo? Kakšna je razlika med pesniškimi knjigami, ki izidejo v samozaložbi in tistimi, ki izidejo v okviru državno subvencioniranih leposlovnih programov? Kakšno je razmerje med številom izdanih izvirnih slovenskih in prevodnih knjig poezije? O tem in drugih vprašanjih v tokratni oddaji z gosti: Primožem Čučnikom, ki vodi založbo Šerpa, Nadjo Dobnik, predstavnico Književnega društva Hiša poezije, pesnico Anjo Golob in direktorjem založbe Litera, Orlandom Uršičem.
V Narodni galeriji je odprta velika retrospektivna razstava del slikarke Ivane Kobilce, ob razstavi je izšel tudi vodnik po razstavi, možno pa je kupiti tudi knjigo z naslovom Pariški bohemi 1889 – 1895, ki jo je izdala Narodna galerija decembra leta 2014. Podnaslov knjige je Avtobiografsko poročilo slikarke Rose Pfäffinger. Delo prinaša osebni vpogled v bohemski krog slikarjev in drugih umetnikov v Münchnu in Parizu konec 19. stoletja, v katerega je sodila tudi Ivana Kobilca in ker smo si o tej slikarki ustvarili določeno podobo in mislili, da marsikaj vemo o njej, njenem življenju in delu, nam je prav ta knjiga z izpovedjo njene prijateljice Rose Pfäffinger razkrila precej neznanih delcev iz njenega življenja, pa tudi o položaju žensk umetnic ob koncu 19 stoletja. Gradivo je zbrala in komentirala Ulrike Wolf – Thomsen, original je izšel pri založbi Ludwig iz Kiela leta 2007. Ko so zaradi obnove zaprli Narodno galerijo, so pred tem med obiskovalci izvedli o najbolj priljubljenem delu iz zbirke in obiskovalci so se določili prav za Ivano Kobilco in njeno sliko Poletje, sliko, ki jo je skupaj s sliko Likarice, ki sta bili sprejeti v pariški salon, leta 1891 pripeljala v Pariz. Danes bomo ponovili oddajo, ki smo jo posneli ob izidu knjige z gosti: urednico knjige, vodjo knjižnice Narodne galerije Matejo Krapež, prevajalko, zgodovinarko Manco G. Renko, ki jo še posebej zanima 19. stoletje in dolgoletnim višjim kustosom Narodne galerije dr Ferdinandom Šerbeljem. Oddajo je pripravila Maja Žel – Nolda.
Marijin lik velja za enega izmed najbolj pomensko raznolikih in najpogosteje upodobljenih v zgodovini umetnosti. V glasbi, pripovedništvu, slikarstvu, kiparstvu in literaturi nastopa v vlogi matere, device, kraljice angelov pa tudi bojevite žene. O liku Marije skozi prizmo umetnosti, ljudskega izročila in osebne zgodbe romarjev z gosti: literarno zgodovinarko dr. Ireno Avsenik Nabergoj, rektorjem Bazilike Marije Pomagaj na Brezjah patrom dr. Robertom Bahčičem ter umetnostnim zgodovinarjem in likovnim kritikom dr Milčkom Komeljem. (Ponovitev oddaje Studio ob 17h.)
Sledi koruptivnih dejanj najdemo že v redkih sumerskih zapisih, v antiki, iz katere izvira korupcija v sodobni interpretaciji po jezikovni in zgodovinski plati; številne intrige so usmerjene proti ljudem in obstoječi demokraciji. Zgodovinski viri pričajo o koruptivnih dejanjih odtujevanja umetniških del v dobi starega Rima, ko so nastajale bogate zasebne zbirke in so razmere v imperiju ponujale odlične možnosti za razmah politične korupcije, motiv korupcije pa najdemo tudi v pravljicah. O tem v pogovoru, v katerem se je Magda Tušar pogovarjala z dr. Mileno Milevo Blažić, dr. Nado Grošelj in dr. Ignacijo Fridl Jarc. V oddaji sta sodelovala tudi dr. Matej Hriberšek in dr. Boris Vezjak. (Ponovitev oddaje Kulturni fokus, ki je nastala ob znanstvenem srečanju, Grošljev simpozij, na katerem so pod naslovom O urbem venalem! (O, kupljivo mesto!) z zgodovinske perspektive raziskali in predstavili tematike korupcije v starem in srednjem veku.)
Mariborska knjižnica na Rotovškem trgu že več let čaka na obnovo ali selitev. Sedanji prostori so pretesni in v izredno slabem stanju, zato je vodstvo že zagrozilo, da bo enoto zaprlo. Zaposleni si želijo, da bi ostali na tej lokaciji, kjer je predvidena 15-milijonska obnova in gradnja vključno s širitvijo knjižnice, a mariborsko županstvo vztraja, da je projekt, ki še ima vsa potrebna dovoljenja, predrag. Zato že več let išče alternativno lokacijo, a vse dosedanje so zaradi finančne, statične ali druge neprimernosti splavale po vodi. Kako naprej? (Ponovitev oddaje Studio ob 17h.)
Neveljaven email naslov
