Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Francoski pisatelj in glasbenik Gaël Faye (1982), nam v svojem prvencu z naslovom Mala dežela, predstavi dogajanje v državi Burundi in njeni sosedi Ruandi v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Gre za avtorjev prvi roman, v katerem med drugim tematizira begunstvo, vojno, izgubljeno otroštvo in ambivalentno doživljanje tujstva. O knjigi bo spregovoril gost tokratne oddaje 7. stran Mark Užmah.
“To je zgodba o izgubljenem raju; ljudje želijo pogosto ostati otroci.”
Francoski pisatelj in glasbenik Gaël Faye (1982) nam v svojem prvencu z naslovom Mala dežela, predstavi dogajanje v državi Burundi in njeni sosedi Ruandi v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Gre za avtorjev prvi roman, v katerem med drugim tematizira begunstvo, vojno, izgubljeno otroštvo in ambivalentno doživljanje tujstva. Glavni lik romana je desetletni deček Gabriel, ki kljub ločitvi staršev živi precej običajno in lagodno življenje višjega srednjega sloja v Burundiju. Opisuje druženja s prijatelji, otroško radost in norčije, ki jih uganjajo. Potem pa v njegovo življenje usodno zareže državljanska vojna. Čeprav velik del knjige opisuje otroštvo protagonista dečka Gabriela in njegovo življenje pred vojno, nam zgodba prinaša tudi vpogled v zgodovinska dejstva takratnega političnega dogajanja in posledice, ki so jih prinesli spori, pozneje pa vojna in genocid, razlaga Mark Užmah, študent pedagogike, ki je knjigo v roke vzel po naključju.
V oči mi je padel citat iz knjige, ki gre takole: »Že leta živim v deželi, kjer ni vojne, v kateri ima vsako mesto toliko knjižnic, da jih nihče več ne opazi«
Kot še pove Mark Užmah, ki v svoji magistrski nalogi raziskuje branje kot vrednoto samo na sebi, je ena izmed tematik knjige tudi vloga knjižnic in branja. Glavni junak zgodbe deček Gabriel namreč na začetku vojne veliko časa preživlja pri ostareli sosedi, ki ima veliko knjižnico in ki ga popelje v svet knjig.
Mislim, da je to v bistvu neka strategija kako preživeti težje čase, da je umetnost, h kateri se v resnici zatekamo takrat, ko nam je težko, način, ne nujno, da nam je potem lažje, temveč način, da ozavestimo svoja čustva in jih znamo artikulirat.
Z romanom Mala dežela si je avtor Gael Faye prislužil vrsto nominacij in osvojil najuglednejšo francosko literarno nagrado Goncourt za najboljši literarni prvenec.
Francoski pisatelj in glasbenik Gaël Faye (1982), nam v svojem prvencu z naslovom Mala dežela, predstavi dogajanje v državi Burundi in njeni sosedi Ruandi v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Gre za avtorjev prvi roman, v katerem med drugim tematizira begunstvo, vojno, izgubljeno otroštvo in ambivalentno doživljanje tujstva. O knjigi bo spregovoril gost tokratne oddaje 7. stran Mark Užmah.
“To je zgodba o izgubljenem raju; ljudje želijo pogosto ostati otroci.”
Francoski pisatelj in glasbenik Gaël Faye (1982) nam v svojem prvencu z naslovom Mala dežela, predstavi dogajanje v državi Burundi in njeni sosedi Ruandi v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Gre za avtorjev prvi roman, v katerem med drugim tematizira begunstvo, vojno, izgubljeno otroštvo in ambivalentno doživljanje tujstva. Glavni lik romana je desetletni deček Gabriel, ki kljub ločitvi staršev živi precej običajno in lagodno življenje višjega srednjega sloja v Burundiju. Opisuje druženja s prijatelji, otroško radost in norčije, ki jih uganjajo. Potem pa v njegovo življenje usodno zareže državljanska vojna. Čeprav velik del knjige opisuje otroštvo protagonista dečka Gabriela in njegovo življenje pred vojno, nam zgodba prinaša tudi vpogled v zgodovinska dejstva takratnega političnega dogajanja in posledice, ki so jih prinesli spori, pozneje pa vojna in genocid, razlaga Mark Užmah, študent pedagogike, ki je knjigo v roke vzel po naključju.
V oči mi je padel citat iz knjige, ki gre takole: »Že leta živim v deželi, kjer ni vojne, v kateri ima vsako mesto toliko knjižnic, da jih nihče več ne opazi«
Kot še pove Mark Užmah, ki v svoji magistrski nalogi raziskuje branje kot vrednoto samo na sebi, je ena izmed tematik knjige tudi vloga knjižnic in branja. Glavni junak zgodbe deček Gabriel namreč na začetku vojne veliko časa preživlja pri ostareli sosedi, ki ima veliko knjižnico in ki ga popelje v svet knjig.
Mislim, da je to v bistvu neka strategija kako preživeti težje čase, da je umetnost, h kateri se v resnici zatekamo takrat, ko nam je težko, način, ne nujno, da nam je potem lažje, temveč način, da ozavestimo svoja čustva in jih znamo artikulirat.
Z romanom Mala dežela si je avtor Gael Faye prislužil vrsto nominacij in osvojil najuglednejšo francosko literarno nagrado Goncourt za najboljši literarni prvenec.
Esej o slepoti je družbenokritični in eksistencialistični roman, ki ga je napisal portugalski pisatelj in Nobelov nagrajenec za književnost José Saramago. Prebrala ga je Monika Manfreda, mag. kemije in ljubiteljica knjig, ki razmišljanja o prebranih delih zapisuje tudi na svojem knjižnem blogu in Instagramu Vonj po knjigah.
Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.
V drugi knjigi svojega monumentalnega epa Vrata nepovrata, v Času očetov torej, Boris A. Novak piše o travmatični slovenski izkušnji druge svetovne vojne. Piše zoper zgodovinsko pozabo in za narodno spravo. In če k temu dodamo še, da piše v verzih, tedaj se najbrž lahko vprašamo, zakaj bi kdorkoli hotel poseči po knjigi, ki bi utegnila biti tako po oblikovni kakor po vsebinski plati hudo zahtevna? - No, zdravnik, neforlog Andrej Škoberne pravi, da je sleherni strah odveč: Čas očetov se od prve strani naprej bere gladko in tekoče, vprašanja, ki jih odpira, pa se slej ko prej dotikajo same srčike naše narodne identitete. O vsem tem in še čem nam je pripovedoval v oddaji, ki jo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva
Alenka Štrukelj, ki med drugim ustvarja blog o knjigah Literarna lekarna, se nam bo pridružila v tokratni 7. strani. S severa Evrope, iz Skandinavije prihaja njen knjižni izbor, ki pa ni tipična skandinavska kriminalka, temveč osebnoizpovedna zgodba. Avtorica je Finka Selja Ahava, naslov romana je Preden moj mož izgine, z Alenko Štrukelj pa se je pogovarjala Andreja Gradišar.
Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.
Knjiga z naslovom Laurus, ruskega pisatelja Jevgenija Vodolazkina je zgodovinski roman o življenju srednjeveškega človeka, ki za svoje poslanstvo izbere nesebično pomoč ljudem v stiski. Gre za pripoved o moči vere v ljubezen, dobroto in sočloveka. Roman je v slovenščino odlično prevedla Lijana Dejak in si s tem prislužila Sovretovo nagrado 2016. O knjigi bo spregovorila gostja tokratne oddaje 7. stran Andreja Černe.
Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.
»To noč sem jo videl je družbeni roman Draga Jančarja, dramatika, esejista ter enega največkrat prevajanih in najbolj uveljavljenih sodobnih slovenskih pisateljev. Roman je bil ob izidu na vrhu lestvic prodaje, leta 2010 je prejel nagrado kresnik, kritiki pa so ga ocenili za enega najboljših literarnih besedil o Slovencih, zapletenih v drugo svetovno vojno in med seboj.« Tak je opis znanega Jančarjevega romana, ki ga najdete na svetovnem spletu. Ajda Vodlan, kolumnistka, pa je o njem povedala še veliko več.
Če že drugače ne moremo, pa v zadnjem letu lahko odpotujemo s knjigo. In če nam kljub vsemu primanjkuje časa, lahko v roke vzamemo drobno knjižico, ki pa nam bo razkrila marsikaj zanimivega. Ste kdaj razmišljali, kako živijo pravi Benečani? Kako gledajo na ulice, prepredene s turisti, na prepolne lokale in trgovine? Ali svoje mesto občudujejo? Nad raziskovanjem je navdušena tudi Jasmina Kozina Praprotnik, antropologinja in pisateljica ter navdušena tekačica, ki s svojim možem vodi Urbane tekače. Rada pa tudi bere.
Darja Lavrenčič Vrabec je strastna bralka, tako po službeni dolžnosti kot vodja Pionirske v Mestni knjižnici Ljubljana, kot tudi v prostem času. Izbor knjige za rubriko 7. stran torej zanjo ni bil mačji kašelj. Odločila se je za strokovno knjigo Ericha Fromma z naslovom Človekovo srce. Drobna knjižica, ki jo je tolikokrat brala in to v različnih obdobjih, jo vedno znova preseneti. V tem času tudi v tem, kako aktualna in vizionarska je po njeno. Z Darjo Lavrenčič Vrabec se je pogovarjala Tadeja Bizilj.
»Družbeni roman, ki se ukvarja s socialnimi problematikami.« Ali pa: »Kombinacija pomembnih družbenih vprašanj na eni in osebne zgodbe posameznika, ki raste, se išče v svetu, na drugi strani.« Tako knjigo z naslovom Amerikanka sodobne nigerijske pisateljice Chimamande Ngozi Adichie opisuje bralka Nadja Ebner. O družbenokritičnem romanu, ki se posveča predvsem rasizmu v Združenih državah Amerike, se je z njo pogovarjala Darja Pograjc.
Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.
Roman Val ameriškega avtorja Todda Strasserja štejemo v crossover kategorijo, kar pomeni, da je primeren tako za mlade kot starejše bralce. Izšel je leta 1984, govori pa o resničnem dogodku iz konca šestdesetih let. Gre za zgodbo o psihologiji množice in nedolžnem eksperimentu profesorja zgodovine, da bi ponazoril logiko in način delovanja totalitarističnih družbenih sistemov. Sogovornica: vodja knjižnice v Ivančni Gorici, vodja bralnih klubov in vnašalka priporočil na portalu Dobreknjige.si, Ksenija Medved.
Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.
Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.
Predzadnja 7. stran letošnjega leta nas bo popeljala med platnice knjige Kljub vsemu reci življenju DA. Gre za doživljanje taboriščnega življenja skozi oči psihologa. Avtor je Viktor E. Frankl, avstrijski nevrolog in psihiater, ki je bil med 2. svetovno vojno interniran v Auschwitzu in nekaterih manjših taboriščih. Svoje znanje je uporabil za pomoč sojetnikom, hkrati pa je v tem času razvil zametke logoterapije, avtor katere je in jo imajo za tretjo dunajsko šolo psihoterapije. Kljub vsemu reci življenju DA nam bosta predstavili učiteljica otrok s posebnimi potrebami in knjižna blogerka Ajda Lalič ter avtorica oddaje Andreja Gradišar.
Kako izberete knjigo? Ste za kriminalko? Naša tokratna sogovornica, gospa Elena Skok, nam predlaga zgodbo, s katero si bomo malce popestrili to sivo zimo in dolge večere. Za morda malce nenavadnim naslovom "V vodi mrtve Savke" avtorja Janka Valjavca se skriva duhovita kriminalka z nepredvidljivimi obrati, s katerimi se spopada eden prvih osumljencev, računalniški inženir v tovarni embalaže.
Tokrat podrobneje spoznamo roman o revščini, ki je v resnici lahko na nek način tudi bogastvo. Od izdaje te klasike bolgarske književnosti je minilo že več kot 30 let, prevod v slovenščino je star šele dobro leto.
Knjižni prvenec Lore Klinc Kilometer nič, ki ga boste spoznali v današnji rubriki 7. stran, je začel nastajati na lanski Vuelti, kolesarski dirki po Španiji. To je Lora Klinc – skupaj z domačimi in takrat dvomesečnim sinom Levom – v živo spremljala od devete etape do končne zmage njenega partnerja, slovenskega kolesarskega asa Primoža Rogliča. O navijaški izkušnji in pogledu na kolesarstvo, ki jo bralcu približa knjiga Kilometer nič, se je Aleš Ogrin pogovarjal s Franjo Žišt.
Delo pisateljice Harper Lee z naslovom Če ubiješ oponašalca iz leta 1960 je postalo kultna ameriška in svetovna uspešnica. Gre za družbeno problemski roman, ki v ospredje postavlja mnoga univerzalna bivanjska vprašanja, od rasne nestrpnosti in razredne diskriminacije do revščine. Zgodba je kljub temu, da je od njenega izida minilo že 60 let, aktualna še danes, saj demokratični sistemi še zdaleč niso popolni. Anja Hodžić je knjigo prebrala na mah, o vtisih po branju pa več v naslednjih minutah. Z njo se je pogovarjala Tadeja Bizilj.
Neveljaven email naslov