Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Čas teče, nič ne reče - zato bomo o času govorili mi.
Obdobje, ko se poslavlja staro leto in začenja novo, je lahko tudi priložnost za premislek o času
Čas je čar, ki venomer sproža v nas vprašanja. Časa se zaveš šele, ko ti ga začne zmanjkovati. Čas je denar. Je čas gibanje ali sosledje dogodkov? Lahko pretentamo čas in se izmuznemo njegovi taktirki? To je nekaj vprašanj in asociacij, ki nam jih sproža čas.
Čas kot fizikalni pojem gotovo vsi dobro poznamo. Merimo ga v minutah, urah, včasih tudi v stotinkah. Lahko bi rekli, da teče neodvisno od nas, čeprav bodo fiziki tukaj strogo odkimali in nam pred nos pomolili prebiranje Einsteina. A če pustimo fizikalni čas ob strani, je tu še čas vsakega od nas, naš način, kako si ga razlagamo, kako shajamo z njim in kako ne nazadnje kroji naš način življenja. Za režiserja in premišljevalca sodobnosti Matjaža Bergerja je čas serija dogodkov.
“Današnji čas nima strogih razmejitvenih sektorjev, je zelo razpršen. Vlada mu negacija,” pravi Berger. “Mislim predvsem na gostoto negativitete v intersubjektivnih razmerjih. Predvsem mislim, da gre za tako zmedo v času, za tako razpršenost, da celo neka najbolj prijazna gesta več ne služi svojemu lastnemu namenu, torej da »razprijazni« prostor v času.”
“Čas je zame nehal teči, ko sem se zavedel, kako se misel spremeni v smisel.«”
– Matjaž Berger
Čas za nas začne teči pri dnevu nič, pri posameznikovem rojstvu. Že več kot tisočim je bila priča naša naslednja sogovornica Anita Prelec, vodja v porodnem bloku v ljubljanski porodnišnici. “Včasih staršem rečem, glejte, zdaj pa je otroček že eno uro star. Pa pravijo: “A res, kako to hitro mine!” Ena ura … Kaj šele eno leto!”
“Včasih si kot babica, ko zabeležim uro poroda, mislim, kaj smo s tem prinesli, zapisali v otrokovo usodo. Včasih se tudi vprašam, ali se bodo ti otroci, ki so rojeni v isti uri, kdaj srečali.«
– Anita Prelec
“Govori se “Dobri stari časi”. Vsi časi so dobri, ko pripadajo preteklosti,” je čas cinično obsodil poet z Otoka George Gordon Byron. Več let kot nabiramo, hitreje nam teče čas, pa meni antropolog in socialni delavec z Inštituta Antona Trstenjaka Jože Ramovš. “Otroku, ki ima pred sabo 90 odstotkov časa, teče čas počasi, medtem, ko človeku v mojih letih teče zelo hitro, mimogrede.”
Kako je s sodobnim človekom in njegovim odnosom do časa? Zdi se, kot da nas čas vse bolj drži na vajetih?
“Vse se pospešuje. Zdi se, da so noge krajše, kot jih zahtevajo koraki.”
– Jože Ramovš
“Vendar ima ta akceleracija, pospeševanje svoje meje. Vsak motor, ki dela več, kot zmore, se razleti. Razvita evropsko-ameriška civilizacija gre počasi proti tej meji. Proti temu pa obstaja sijajno zdravilo – staranje ljudi. Ko bo starejših več kot tretjina ljudi, se bo življenje upočasnilo.”
Če sodobnega človeka povprašate po času, vam bo narisal poltrak, geometrijsko črto, ki se začne v neki točki in meri proti neskončnosti. Ta linearna predstava časa je povsem tuja tisti, v katero smo kot bitja narave sicer vsajeni. Tam je vse ciklično, krožno, opisuje zbirateljica slovenskega ljudskega izročila Ljoba Jenče. “Zakaj cikli? Narava to počne – ima cikle. Zdaj je dan zunaj najkrajši, v naravi se zgodi prehod. In tudi človek v tem času premišljuje, kaj mu je še storiti. Starejši kot je, bolj se zaveda minevanja.”
“Danes nimam občutka, da bi se človek zavedal, kako je le eden v verigi tisočih, ki so živeli pred nami. Občutek imam, kot da smo samopomembni, kot da ni narave, kot da ni zvezd, ki nam določajo ritem, ni pogleda tja čez morje, je le pogled skozi tehnološke naprave, na drug način se povezujemo z daljavimi.”
– Ljoba Jenče
Radi bi merili čas in celo usmerjali tok svojega duha po urah in dnevih. Iz časa bi napravili reko, sedli na njeno obalo in opazovali njen tok. Tako pri svojih 90. meni tudi pesnik Ciril Zlobec. A z leti pač ugotoviš, da drevje ob svojem času cveti in ob svojem času cvetje izgubi. “Ne vemo, ali čas potuje z nami, je nekaj abstraktnega in popolnoma intimnega. Vsi živimo tisti trenutek kratke večnosti.”
“Človek se pogostoma vrača na prehojeno pot. S tolažbo odkrivaš, da si v obdobjih, ko si hitel, prihajal le bliže svojemu koncu. Na tej poti pa je ostalo marsikaj na robu. Ti miselni sprehodi nazaj so zame najbolj inspirativni. Ob njih ugotavljam, kako je človek kontrast samega sebe.”
– Ciril Zlobec
Predvčerajšnjim se je obrnilo novo leto. Nekje v našem pojmovanju časa smo zarisali nekemu obdobju konec in začeli novo štetje. Morda z namenom, da popravimo staro, morda so nepopisani začetki vedno lažji zaobračanje in bolj vabljivi, da po njih pišemo z novimi barvami. Vsaj na začetku…dokler nas čas spet ne potegne v svoj vrtinec.
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Čas teče, nič ne reče - zato bomo o času govorili mi.
Obdobje, ko se poslavlja staro leto in začenja novo, je lahko tudi priložnost za premislek o času
Čas je čar, ki venomer sproža v nas vprašanja. Časa se zaveš šele, ko ti ga začne zmanjkovati. Čas je denar. Je čas gibanje ali sosledje dogodkov? Lahko pretentamo čas in se izmuznemo njegovi taktirki? To je nekaj vprašanj in asociacij, ki nam jih sproža čas.
Čas kot fizikalni pojem gotovo vsi dobro poznamo. Merimo ga v minutah, urah, včasih tudi v stotinkah. Lahko bi rekli, da teče neodvisno od nas, čeprav bodo fiziki tukaj strogo odkimali in nam pred nos pomolili prebiranje Einsteina. A če pustimo fizikalni čas ob strani, je tu še čas vsakega od nas, naš način, kako si ga razlagamo, kako shajamo z njim in kako ne nazadnje kroji naš način življenja. Za režiserja in premišljevalca sodobnosti Matjaža Bergerja je čas serija dogodkov.
“Današnji čas nima strogih razmejitvenih sektorjev, je zelo razpršen. Vlada mu negacija,” pravi Berger. “Mislim predvsem na gostoto negativitete v intersubjektivnih razmerjih. Predvsem mislim, da gre za tako zmedo v času, za tako razpršenost, da celo neka najbolj prijazna gesta več ne služi svojemu lastnemu namenu, torej da »razprijazni« prostor v času.”
“Čas je zame nehal teči, ko sem se zavedel, kako se misel spremeni v smisel.«”
– Matjaž Berger
Čas za nas začne teči pri dnevu nič, pri posameznikovem rojstvu. Že več kot tisočim je bila priča naša naslednja sogovornica Anita Prelec, vodja v porodnem bloku v ljubljanski porodnišnici. “Včasih staršem rečem, glejte, zdaj pa je otroček že eno uro star. Pa pravijo: “A res, kako to hitro mine!” Ena ura … Kaj šele eno leto!”
“Včasih si kot babica, ko zabeležim uro poroda, mislim, kaj smo s tem prinesli, zapisali v otrokovo usodo. Včasih se tudi vprašam, ali se bodo ti otroci, ki so rojeni v isti uri, kdaj srečali.«
– Anita Prelec
“Govori se “Dobri stari časi”. Vsi časi so dobri, ko pripadajo preteklosti,” je čas cinično obsodil poet z Otoka George Gordon Byron. Več let kot nabiramo, hitreje nam teče čas, pa meni antropolog in socialni delavec z Inštituta Antona Trstenjaka Jože Ramovš. “Otroku, ki ima pred sabo 90 odstotkov časa, teče čas počasi, medtem, ko človeku v mojih letih teče zelo hitro, mimogrede.”
Kako je s sodobnim človekom in njegovim odnosom do časa? Zdi se, kot da nas čas vse bolj drži na vajetih?
“Vse se pospešuje. Zdi se, da so noge krajše, kot jih zahtevajo koraki.”
– Jože Ramovš
“Vendar ima ta akceleracija, pospeševanje svoje meje. Vsak motor, ki dela več, kot zmore, se razleti. Razvita evropsko-ameriška civilizacija gre počasi proti tej meji. Proti temu pa obstaja sijajno zdravilo – staranje ljudi. Ko bo starejših več kot tretjina ljudi, se bo življenje upočasnilo.”
Če sodobnega človeka povprašate po času, vam bo narisal poltrak, geometrijsko črto, ki se začne v neki točki in meri proti neskončnosti. Ta linearna predstava časa je povsem tuja tisti, v katero smo kot bitja narave sicer vsajeni. Tam je vse ciklično, krožno, opisuje zbirateljica slovenskega ljudskega izročila Ljoba Jenče. “Zakaj cikli? Narava to počne – ima cikle. Zdaj je dan zunaj najkrajši, v naravi se zgodi prehod. In tudi človek v tem času premišljuje, kaj mu je še storiti. Starejši kot je, bolj se zaveda minevanja.”
“Danes nimam občutka, da bi se človek zavedal, kako je le eden v verigi tisočih, ki so živeli pred nami. Občutek imam, kot da smo samopomembni, kot da ni narave, kot da ni zvezd, ki nam določajo ritem, ni pogleda tja čez morje, je le pogled skozi tehnološke naprave, na drug način se povezujemo z daljavimi.”
– Ljoba Jenče
Radi bi merili čas in celo usmerjali tok svojega duha po urah in dnevih. Iz časa bi napravili reko, sedli na njeno obalo in opazovali njen tok. Tako pri svojih 90. meni tudi pesnik Ciril Zlobec. A z leti pač ugotoviš, da drevje ob svojem času cveti in ob svojem času cvetje izgubi. “Ne vemo, ali čas potuje z nami, je nekaj abstraktnega in popolnoma intimnega. Vsi živimo tisti trenutek kratke večnosti.”
“Človek se pogostoma vrača na prehojeno pot. S tolažbo odkrivaš, da si v obdobjih, ko si hitel, prihajal le bliže svojemu koncu. Na tej poti pa je ostalo marsikaj na robu. Ti miselni sprehodi nazaj so zame najbolj inspirativni. Ob njih ugotavljam, kako je človek kontrast samega sebe.”
– Ciril Zlobec
Predvčerajšnjim se je obrnilo novo leto. Nekje v našem pojmovanju časa smo zarisali nekemu obdobju konec in začeli novo štetje. Morda z namenom, da popravimo staro, morda so nepopisani začetki vedno lažji zaobračanje in bolj vabljivi, da po njih pišemo z novimi barvami. Vsaj na začetku…dokler nas čas spet ne potegne v svoj vrtinec.
Več kot 70 novinarjev, podkasterjev, urednikov, producentov, glasbenikov, režiserjev, voditeljev in drugih ustvarjalcev - in še enkrat toliko zgodb in zvočnih podob sestavlja Avdiofestival. Tam smo se oglasili tudi s Prvim in se pozanimali, kaj so razlogi, zaradi katerih je ljubljanska Cukrarna danes polna ljubiteljev zvoka in radia.
Leta 2014 je bilo v Sloveniji recikliranih komunalnih odpadkov približno 36 odstotkov, leta 2022 pa se je ta številka dvignila na več kot 62 odstotkov. Še vedno pa se številni znajdemo v zagati, v kateri zabojnik odvreči določeno stvar. Poleg tega se moramo vprašati, ali je stvar, ki jo želimo zavreči, morda še uporabna in jo bi raje komu podarili ali jo prodali. O tem je poizvedovala Lucija Vidergar. Bere Marko Rozman.
Kako lahko posamezniki, organizacije in država aktivneje prispevajo k razvoju družbe, v kateri nihče ne bo ostal pozabljen? To je le eno izmed izhodišč, ki si ga je zastavila Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, ki jutri v Ljubljani organizira forum »Partnerstvo za prihodnost«. Na forumu bodo skupaj s stroko, gospodarstveniki in politiki iskali načine za okrepitev naše družbene odgovornosti, izboljšanje sistemov pomoči ter omogočanje dostojnega življenja za vse. O tem, kakšen premik v državi in družbi želijo doseči, se je Petra Medved pogovarjala z direktorjem Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij Borutom Severjem.
Žganjekuha ima pri nas nadvse bogato dediščino in je tudi danes še kako živa. Klemen Bizjak, predsednik in ustanovitelj Društva ljubiteljev domače žganjekuhe, pa je tisti, ki je to skrivnostno obrt obudil v novih dimenzijah in poskrbel, da ta spet žubori in živi v povsem drugačnih razsežnostih. To dokazuje tudi Mednarodni festival žganih pijač »Slovenija 2024«, ki bo to soboto potekal na Tavčarjevem dvorcu Visoko v Poljanski dolini.
Od sinoči smo še korak bliže regijskemu vojaškemu spopadu na Bližnjem vzhodu. Olje na ogenj je zdaj neposredno prilil še Iran, ki je Izrael napadel s približno 180-imi raketami dolgega dosega. Napad je bil odgovor na izraelske napade, uperjene proti vojaškim poveljnikom proiranskega gibanja Hezbolah v Libanonu in predstavlja pomembno stopnjevanje konflikta na Bližnjem vzhodu. Kaj iranski napad pomeni za prihodnost te nemirne regije, ali je povzročil preplah na naftnih trgih, pa tudi o tem, ali si izraelski premier Netanjahu z vojaškimi pohodi rešuje svojo politično kožo, smo se pogovarjali z zunanjepolitičnim komentatorjem in novinarjem na Radiu Slovenija Matejem Šurcem.
Sodelovanje v društvih je za marsikaterega starejšega, še posebej po upokojitvi, običajno in dobrodošlo. Žal pa se mnoga društva skupaj s člani starajo in pomladitev bi bila zelo dobrodošla.
Pomembno sporočilo letošnjega Festivala za tretje življenjsko obdobje je primerno nagovarjanje starejših. O tem je v pogovoru z Jano Bajželj razmišljala Vlasta Nussdorfer, predsednica programskega sveta Festivala za tretje življenjsko obdobje, ki je bila pred upokojitvijo varuhinja človekovih pravic in državna tožilka.
S katerimi konkretnimi ukrepi in politikami zagotoviti spoštovanje ene ključnih človekovih pravic, pripoznanih tudi v okviru Organizacije združenih narodov, pravice do zdravega življenjskega okolja. To je bilo ključno vprašanje četrtega predsedničinega foruma, ki ga je Nataša Pirc Musar pripravila danes na Brdu pri Kranju. O grožnjah okolju in rešitvah so razpravljali predstavniki politike, akademske sfere in civilne družbe. Kot ključno grožnjo so najpogosteje izpostavili podnebne spremembe, med rešitvami pa vse od zmanjšanja hitrosti vožnje na avtocestah do radikalne preobrazbe gospodarskega sistema. Javno in pisno predstavljene zamisli o ukrepih namerava predsednica Nataša Pirc Musar - kot pravi - združiti v poseben manifest.
Raziskovalcem so letos pri odkrivanju ogrožene kače, ki živi tudi v slovenski Istri – progastega goža – spet pomagali ljubitelji narave. Letošnja akcija je bila še uspešnejša kot tista izpred štirih let, saj so raziskovalci prejeli več kot 50 sporočil, da so bile opažene različne vrste kač iz vse Slovenije. Med njimi je bilo tudi pet opažanj progastega goža. S katero kačo pa lahko progastega goža zamenjamo, katere so njegove zanimive lastnosti, zakaj je ogrožen in zakaj je koristen tudi za človeka? Več o tem v prispevku Lucije Vidergar. Bere Julija Kandare.
Uporaba mobilnih telefonov in drugih elektronskih naprav je del našega vsakdana. Telefoni so postali podaljšek rok številnih otrok že v osnovnih šolah ali celo še prej. Starostna meja njihove uporabe je namreč vse nižja. Da bi učence privabili k odgovornemu ravnanju, je več evropskih držav že prepovedalo uporabo novih tehnologij v osnovnih in srednjih šolah. Slovenija enotnega pristopa na tem področju še nima, se pa, kot navajajo na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, obetajo zakonske spremembe. O zasvojenosti s pametnimi telefoni, se je Julija Kandare pogovarjala z Miho Kramlijem, vodjo Centra za zdravljenje odvisnosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica. Kako se na šoli soočajo s to problematiko, ji je povedala Tjaša Trampuž, učiteljica slovenščine na OŠ Dragomirja Benčiča-Brkina Hrpelje. Z Alenko Prezelj, Slovenko, ki z družino živi na Nizozemskem, pa sta govorili o njihovi prepovedi v tamkajšnjih osnovnih in srednjih šolah, ki ga je uvedlo pristojno ministrstvo.
Evropska noč raziskovalcev obsega letos 58 različnih projektov v 25 državah. Pri nas je letos fokus usmerjen na dva sodobna fenomena, ki se v določenih vidikih tudi nekoliko povezana, namreč lažne novice in umetna inteligenca.
Za dejavnosti Slovencev v sosednjih državah in po svetu so ministrstva lani namenila 16 milijonov 322 tisoč evrov, od tega več kot 11 milijonov Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. Nekaj več kot 2 milijona je, predvsem Slovencem po svetu, razdelilo ministrstvo za vzgojo in izobraževanje. Ministrstvo za gospodarstvo pa je razdelilo skoraj milijon evrov pomoči. To je v primerjavi z letom 2022 kar za 70 odstotkov več. Velika večina tega denarja - kar dobre tri četrtine - so šle v Porabje. Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Dejan Židan za prihodnja štiri leta napoveduje korenito zvišanje pomoči in sicer kar 10 milijonov evrov. Denar za prihodnji dve leti je, kot pravi, zagotovljen v proračunih. Kako ga bodo delili in kdo bo nadzoroval porabo?
Neugodni delovni pogoji, nezmožnost kariernega napredovanja in nekonkurenčno plačilo so glavni razlogi za pomanjkanje strokovnih kadrov v lekarniških enotah po državi. Zaradi kritičnega stanja v javnem zdravstvenem sektorju, so številne lekarne spremenile delovni čas ali celo zaprle svoja vrata. Poleg javnih lekarniških zavodov, med katerimi je v najtežjem položaju Javni zavod Lekarna Ljubljana z največ lekarniškimi enotami, se s kadrovsko stisko spoprijemajo tudi zasebni izvajalci s koncesijo in bolnišnice. O ukrepih za izboljšanje farmacevtskega stanja, ki se z leti le poslabšuje, se je Julija Kandare pogovarjala z magistrico Darjo Potočnik Benčič, predsednico Lekarniške zbornice. Zakaj bodočih magistrov farmacije delo v lekarnah ne privlači, pa ji je povedala 26-letna študentka farmacije iz Litije.
Napovedi so se uresničile: Hrvaška bo s 1. januarjem uvedla davek na nepremičnine. Znašal bo od 0,60 evra do osem evrov na kvadratni meter. Lokalne skupnosti bodo njegovo višino določale same. Podrobnosti je včeraj predstavil finančni minister Marko Primorac. Iz Zagreba poroča Tanja Borčič Bernard.
Palača organizacije združenih narodov odpira vrata splošni razpravi svetovnih voditeljev zasedanja Generalne skupščine. Ta poteka v senci vojne na Bližnjem vzhodu, uničenja Gaze in razplamtevanja spopadov Izraela s Hezbolahom, v senci vojne v Ukrajini pa tudi vse hujšega, a medijsko pogosto spregledanega konflikta v Sudanu. Vsi ti primeri kažejo tudi, kako šibka je svetovna organizacija v vlogi globalnega varuha miru in da se je marsikje potrebno zadovoljiti z vlogo OZN, ki jo opravlja na ravni agencij. Tudi o tem se je naš ameriški dopisnik Andrej Stopar včeraj v New Yorku pogovarjal s predsednikom slovenske vlade Robertom Golobom.
Danes je Ekološki dan Evropske unije. V Sloveniji ga letos obeležujemo prvič. V organizaciji kmetijskega ministrstva in mestne občine Ljubljana na Gospodarskem razstavišču ves dan potekajo različni dogodki za ozaveščanje o ekološkem kmetovanju in o prednostih ekološke hrane. Na ekološki tržnici se predstavljajo ekološki kmetje, učenci Vojnika in vrhunski kuharski mojstri kuhajo jedi iz ekoloških živil, ekološko hrano promovirajo športniki. Dopoldanski posvet pa je naslavljal vprašanje, kako zagotoviti več lokalne ekološke hrane v javne zavode in kakšna je pri tem vloga lokalnih skupnosti. Več v prispevku Jernejke Drolec.
Letos ponovno praznujemo dan slovenskega športa. To je pomemben praznik za promocijo tako rekreativnega kot profesionalnega športa. Tokrat so se organizatorji dogodka na Kongresnem trgu odločili, da bodo praznovali predvsem skupaj z našimi najmlajšimi. Ti so se tokrat pomerili v različnih športnih igrah. Naloga odraslih je, da otroke spodbujajo pri ukvarjanju s telesno dejavnostjo. Ta pa lahko pomeni tudi zabavo, druženje in sprostitev. Fotografija: Dan slovenskega športa na Kongresnem trgu v Ljubljani v organizaciji Olimpijskega komiteja Slovenije (Foto: BoBo)
V Sloveniji smo bili v zadnjih petnajstih, dvajsetih letih priča izjemnemu razcvetu slovenske kulinarike, predvsem tiste na višjem nivoju, kar potrjujejo tudi najbolj znani kulinarični vodniki. So se pa kar nekako izgubile tradicionalne, domače slovenske gostilne, ki so pravzaprav temelj slovenske gastronomije. Tudi zato so se na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, Slovenski turistični organizaciji in Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport odločili, da ponovno zaženejo projekt Gostilna Slovenija. Predstavitve te prenovljene blagovne znamke, katere člani lahko postanejo le skrbno izbrane gostilne s tradicijo, se je udeležila Andreja Čokl.
Novembra se bomo izrekali o 9 do 15 mliijard evrov vrednem projektu drugega bloka nuklearke. Kako se izogniti scenariju Teša 6, kaj bomo z odpadki, kaj pa že videne podražitve po Evropi? In nenazadnje, novega bloka še 15 ali 20 let ne bo - treba bo najti rešitve tudi za vmesno obdobje.
Zamude, večkratni prestopi in vožnja z nadomestnimi avtobusi so v zadnjih letih pri nas postali nekaj vsakdanjega. Nova realnost potovanja s Slovenskimi železnicami se kaže v nezadovoljstvu ljudi, zlasti dnevnih delovnih migrantov, ki zaradi del na železniških tirih zamujajo v šolo, službo in po drugih opravkih. Zakaj vlaki oziroma nadomestni avtobusi zamujajo in kje so še načrtovana gradbena dela, je Julija Kandare poizvedela pri Primožu Kokalju, koordinatorju nadomestnih prevozov po Sloveniji pri Slovenskih železnicah. Naključne redne potnike na železniški postaji pa je vprašala, kako ocenjujejo trenutno stanje prevozov z javnim potniškim prometom.
Neveljaven email naslov