Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Čas teče, nič ne reče - zato bomo o času govorili mi.
Obdobje, ko se poslavlja staro leto in začenja novo, je lahko tudi priložnost za premislek o času
Čas je čar, ki venomer sproža v nas vprašanja. Časa se zaveš šele, ko ti ga začne zmanjkovati. Čas je denar. Je čas gibanje ali sosledje dogodkov? Lahko pretentamo čas in se izmuznemo njegovi taktirki? To je nekaj vprašanj in asociacij, ki nam jih sproža čas.
Čas kot fizikalni pojem gotovo vsi dobro poznamo. Merimo ga v minutah, urah, včasih tudi v stotinkah. Lahko bi rekli, da teče neodvisno od nas, čeprav bodo fiziki tukaj strogo odkimali in nam pred nos pomolili prebiranje Einsteina. A če pustimo fizikalni čas ob strani, je tu še čas vsakega od nas, naš način, kako si ga razlagamo, kako shajamo z njim in kako ne nazadnje kroji naš način življenja. Za režiserja in premišljevalca sodobnosti Matjaža Bergerja je čas serija dogodkov.
“Današnji čas nima strogih razmejitvenih sektorjev, je zelo razpršen. Vlada mu negacija,” pravi Berger. “Mislim predvsem na gostoto negativitete v intersubjektivnih razmerjih. Predvsem mislim, da gre za tako zmedo v času, za tako razpršenost, da celo neka najbolj prijazna gesta več ne služi svojemu lastnemu namenu, torej da »razprijazni« prostor v času.”
“Čas je zame nehal teči, ko sem se zavedel, kako se misel spremeni v smisel.«”
– Matjaž Berger
Čas za nas začne teči pri dnevu nič, pri posameznikovem rojstvu. Že več kot tisočim je bila priča naša naslednja sogovornica Anita Prelec, vodja v porodnem bloku v ljubljanski porodnišnici. “Včasih staršem rečem, glejte, zdaj pa je otroček že eno uro star. Pa pravijo: “A res, kako to hitro mine!” Ena ura … Kaj šele eno leto!”
“Včasih si kot babica, ko zabeležim uro poroda, mislim, kaj smo s tem prinesli, zapisali v otrokovo usodo. Včasih se tudi vprašam, ali se bodo ti otroci, ki so rojeni v isti uri, kdaj srečali.«
– Anita Prelec
“Govori se “Dobri stari časi”. Vsi časi so dobri, ko pripadajo preteklosti,” je čas cinično obsodil poet z Otoka George Gordon Byron. Več let kot nabiramo, hitreje nam teče čas, pa meni antropolog in socialni delavec z Inštituta Antona Trstenjaka Jože Ramovš. “Otroku, ki ima pred sabo 90 odstotkov časa, teče čas počasi, medtem, ko človeku v mojih letih teče zelo hitro, mimogrede.”
Kako je s sodobnim človekom in njegovim odnosom do časa? Zdi se, kot da nas čas vse bolj drži na vajetih?
“Vse se pospešuje. Zdi se, da so noge krajše, kot jih zahtevajo koraki.”
– Jože Ramovš
“Vendar ima ta akceleracija, pospeševanje svoje meje. Vsak motor, ki dela več, kot zmore, se razleti. Razvita evropsko-ameriška civilizacija gre počasi proti tej meji. Proti temu pa obstaja sijajno zdravilo – staranje ljudi. Ko bo starejših več kot tretjina ljudi, se bo življenje upočasnilo.”
Če sodobnega človeka povprašate po času, vam bo narisal poltrak, geometrijsko črto, ki se začne v neki točki in meri proti neskončnosti. Ta linearna predstava časa je povsem tuja tisti, v katero smo kot bitja narave sicer vsajeni. Tam je vse ciklično, krožno, opisuje zbirateljica slovenskega ljudskega izročila Ljoba Jenče. “Zakaj cikli? Narava to počne – ima cikle. Zdaj je dan zunaj najkrajši, v naravi se zgodi prehod. In tudi človek v tem času premišljuje, kaj mu je še storiti. Starejši kot je, bolj se zaveda minevanja.”
“Danes nimam občutka, da bi se človek zavedal, kako je le eden v verigi tisočih, ki so živeli pred nami. Občutek imam, kot da smo samopomembni, kot da ni narave, kot da ni zvezd, ki nam določajo ritem, ni pogleda tja čez morje, je le pogled skozi tehnološke naprave, na drug način se povezujemo z daljavimi.”
– Ljoba Jenče
Radi bi merili čas in celo usmerjali tok svojega duha po urah in dnevih. Iz časa bi napravili reko, sedli na njeno obalo in opazovali njen tok. Tako pri svojih 90. meni tudi pesnik Ciril Zlobec. A z leti pač ugotoviš, da drevje ob svojem času cveti in ob svojem času cvetje izgubi. “Ne vemo, ali čas potuje z nami, je nekaj abstraktnega in popolnoma intimnega. Vsi živimo tisti trenutek kratke večnosti.”
“Človek se pogostoma vrača na prehojeno pot. S tolažbo odkrivaš, da si v obdobjih, ko si hitel, prihajal le bliže svojemu koncu. Na tej poti pa je ostalo marsikaj na robu. Ti miselni sprehodi nazaj so zame najbolj inspirativni. Ob njih ugotavljam, kako je človek kontrast samega sebe.”
– Ciril Zlobec
Predvčerajšnjim se je obrnilo novo leto. Nekje v našem pojmovanju časa smo zarisali nekemu obdobju konec in začeli novo štetje. Morda z namenom, da popravimo staro, morda so nepopisani začetki vedno lažji zaobračanje in bolj vabljivi, da po njih pišemo z novimi barvami. Vsaj na začetku…dokler nas čas spet ne potegne v svoj vrtinec.
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Čas teče, nič ne reče - zato bomo o času govorili mi.
Obdobje, ko se poslavlja staro leto in začenja novo, je lahko tudi priložnost za premislek o času
Čas je čar, ki venomer sproža v nas vprašanja. Časa se zaveš šele, ko ti ga začne zmanjkovati. Čas je denar. Je čas gibanje ali sosledje dogodkov? Lahko pretentamo čas in se izmuznemo njegovi taktirki? To je nekaj vprašanj in asociacij, ki nam jih sproža čas.
Čas kot fizikalni pojem gotovo vsi dobro poznamo. Merimo ga v minutah, urah, včasih tudi v stotinkah. Lahko bi rekli, da teče neodvisno od nas, čeprav bodo fiziki tukaj strogo odkimali in nam pred nos pomolili prebiranje Einsteina. A če pustimo fizikalni čas ob strani, je tu še čas vsakega od nas, naš način, kako si ga razlagamo, kako shajamo z njim in kako ne nazadnje kroji naš način življenja. Za režiserja in premišljevalca sodobnosti Matjaža Bergerja je čas serija dogodkov.
“Današnji čas nima strogih razmejitvenih sektorjev, je zelo razpršen. Vlada mu negacija,” pravi Berger. “Mislim predvsem na gostoto negativitete v intersubjektivnih razmerjih. Predvsem mislim, da gre za tako zmedo v času, za tako razpršenost, da celo neka najbolj prijazna gesta več ne služi svojemu lastnemu namenu, torej da »razprijazni« prostor v času.”
“Čas je zame nehal teči, ko sem se zavedel, kako se misel spremeni v smisel.«”
– Matjaž Berger
Čas za nas začne teči pri dnevu nič, pri posameznikovem rojstvu. Že več kot tisočim je bila priča naša naslednja sogovornica Anita Prelec, vodja v porodnem bloku v ljubljanski porodnišnici. “Včasih staršem rečem, glejte, zdaj pa je otroček že eno uro star. Pa pravijo: “A res, kako to hitro mine!” Ena ura … Kaj šele eno leto!”
“Včasih si kot babica, ko zabeležim uro poroda, mislim, kaj smo s tem prinesli, zapisali v otrokovo usodo. Včasih se tudi vprašam, ali se bodo ti otroci, ki so rojeni v isti uri, kdaj srečali.«
– Anita Prelec
“Govori se “Dobri stari časi”. Vsi časi so dobri, ko pripadajo preteklosti,” je čas cinično obsodil poet z Otoka George Gordon Byron. Več let kot nabiramo, hitreje nam teče čas, pa meni antropolog in socialni delavec z Inštituta Antona Trstenjaka Jože Ramovš. “Otroku, ki ima pred sabo 90 odstotkov časa, teče čas počasi, medtem, ko človeku v mojih letih teče zelo hitro, mimogrede.”
Kako je s sodobnim človekom in njegovim odnosom do časa? Zdi se, kot da nas čas vse bolj drži na vajetih?
“Vse se pospešuje. Zdi se, da so noge krajše, kot jih zahtevajo koraki.”
– Jože Ramovš
“Vendar ima ta akceleracija, pospeševanje svoje meje. Vsak motor, ki dela več, kot zmore, se razleti. Razvita evropsko-ameriška civilizacija gre počasi proti tej meji. Proti temu pa obstaja sijajno zdravilo – staranje ljudi. Ko bo starejših več kot tretjina ljudi, se bo življenje upočasnilo.”
Če sodobnega človeka povprašate po času, vam bo narisal poltrak, geometrijsko črto, ki se začne v neki točki in meri proti neskončnosti. Ta linearna predstava časa je povsem tuja tisti, v katero smo kot bitja narave sicer vsajeni. Tam je vse ciklično, krožno, opisuje zbirateljica slovenskega ljudskega izročila Ljoba Jenče. “Zakaj cikli? Narava to počne – ima cikle. Zdaj je dan zunaj najkrajši, v naravi se zgodi prehod. In tudi človek v tem času premišljuje, kaj mu je še storiti. Starejši kot je, bolj se zaveda minevanja.”
“Danes nimam občutka, da bi se človek zavedal, kako je le eden v verigi tisočih, ki so živeli pred nami. Občutek imam, kot da smo samopomembni, kot da ni narave, kot da ni zvezd, ki nam določajo ritem, ni pogleda tja čez morje, je le pogled skozi tehnološke naprave, na drug način se povezujemo z daljavimi.”
– Ljoba Jenče
Radi bi merili čas in celo usmerjali tok svojega duha po urah in dnevih. Iz časa bi napravili reko, sedli na njeno obalo in opazovali njen tok. Tako pri svojih 90. meni tudi pesnik Ciril Zlobec. A z leti pač ugotoviš, da drevje ob svojem času cveti in ob svojem času cvetje izgubi. “Ne vemo, ali čas potuje z nami, je nekaj abstraktnega in popolnoma intimnega. Vsi živimo tisti trenutek kratke večnosti.”
“Človek se pogostoma vrača na prehojeno pot. S tolažbo odkrivaš, da si v obdobjih, ko si hitel, prihajal le bliže svojemu koncu. Na tej poti pa je ostalo marsikaj na robu. Ti miselni sprehodi nazaj so zame najbolj inspirativni. Ob njih ugotavljam, kako je človek kontrast samega sebe.”
– Ciril Zlobec
Predvčerajšnjim se je obrnilo novo leto. Nekje v našem pojmovanju časa smo zarisali nekemu obdobju konec in začeli novo štetje. Morda z namenom, da popravimo staro, morda so nepopisani začetki vedno lažji zaobračanje in bolj vabljivi, da po njih pišemo z novimi barvami. Vsaj na začetku…dokler nas čas spet ne potegne v svoj vrtinec.
21. junija zaznamujemo svetovni dan amiotrofične lateralne skleroze. ALS je ena izmed degenerativnih nevroloških bolezni, za katero je značilen hiter, napredujoč potek. Njen najizrazitejši znak je mišična šibkost, ki se lahko začne kjer koli v telesu in nazadnje zajame večino mišic. Mišična šibkost je posledica prizadetosti motoričnih nevronov v možganski skorji ter v možganskem deblu in v hrbtenjači. Zato je za ALS v rabi tudi ime bolezen motoričnega nevrona. Bolniki imajo težave z govorom, požiranjem, gibanjem z udi in dihanjem. Bolezen se hitro slabša, učinkovitega zdravila ni. Od leta 1995 je na voljo zdravilo, ki za nekaj mesecev podaljša povprečno preživetje bolnikov z ALS. Bolezen se največkrat pojavi med 45. in 70. letom starosti. Pri nas je približno 150 bolnikov s to boleznijo. V okviru Društva distrofikov Slovenije deluje tudi Odbor za ALS. Obolelim in njihovim svojcem ponujajo različne oblike podpore, javnost pa ozaveščajo o tej hudi, neozdravljivi bolezni, razlaga strokovna sodelavka društva Andreja Šuštar.
V teh vročih poletnih dneh številni iščemo hlad tudi v gorah, ob jezerih, rekah, v gozdovih ali na travnikih. To pa so tudi habitati kač. Kaj torej storiti, če nas piči ena od treh strupenjač v naši državi, kako se opremiti in obnašati med hojo v naravi, kaj storiti ob srečanju s kačo, kje se najbolje počutijo modras, navadni gad in laški gad in zakaj je varovanje kač ključno za ohranjanje naravnega ravnovesja? Skratka, vse kar morate vedeti o kačah, izveste v prihodnjih minutah. Najprej prisluhnite pogovoru, ki ga je Rok Valenčič posnel z Gašperjem Razingerjem (na sliki), toksikologom in internistom iz Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, nato pa še pogovoru z biologinjo Ireno Furlan iz Živalskega vrta Ljubljana.
Mladi med 14. in 29. letom so se v zadnjem obdobju začeli bolj zanimati za politiko, prav tako sami zase ocenjujejo, da več vedo o politiki, kot so to poročale generacije pred njimi. To je med drugim pokazala raziskava Slovenska mladina 2024, ki sta jo, tako kot leta 2018, izvedli fundacija Friedrich Ebert Stiftung in Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru. Kaže se tudi zasuk mladih na politično desno sredino in to, da so zelo pesimistični glede svoje prihodnosti. Med njimi so se tako povečale skrbi zaradi priseljencev, nasilja zdravstvenega in pokojninskega sistema ter stanovanjske problematike.
V Münchnu se bosta čez par minut na tekmi evropskega prvenstva pomerili reprezentanci Slovenije in Srbije. Kakšno je vzdušje v Münchnu, na Pogačarjevem trgu in v Mariboru smo preverili z našimi dopisniki.
Danes je svetovni dan beguncev. Po podatkih Agencije OZN za begunce - UNHCR - se stanje v svetu slabša, število beguncev pa raste že dvanajst let zapovrstjo. Več kot polovica od 120 milijonov ljudi na begu ostaja znotraj meja lastne države, od dobrih 43 milijonov azilantov in drugih beguncev pod mednarodno zaščito pa jih je kar tri četrtine našlo zavetje v državah, ki sodijo med revne. Več v intervjuju Janka Petrovca s predstavnikom Agencije OZN za begunce, Filippom Ungarom.
S pravočasno zdravstveno obravnavo ne le, da človeku izboljšamo kakovost življenja, ga pozdravimo pa tudi skrajšamo bolniške odsotnosti. To velja za večino zdravstvenih storitev, pa tudi za fizioterapijo, kjer veliko vlogo igra čas. Človek po operaciji, poškodbi, ob hudih bolečinah ob čakanju na termin neredko utrpi nepopravljive posledice. Namreč fizioterapija je ena od tistih zdravstvenih storitev, kjer bolnik čaka nedopustno dolgo, čakalne vrste pa se le še daljšajo. Helena Lovinčič se je o tem pogovarjala z vodjo fizioterapije v Mariborskem zdravstvenem domu.
Policisti bodo do konca meseca izvajali poostren nadzor nad alkoholiziranimi vozniki in vozniki pod vplivom prepovedanih drog, za noč iz petka na soboto pa napovedujejo maraton nadzorovanja. Sodeč po zadnji raziskave Agencije za varnost prometa je kar 61 % slovenskih voznikov, ki so v zadnjem letu zaužili drogo, potem tudi sedlo za volan. Skoraj polovica je ob uporabi droge pila tudi alkohol. Takšni vozniki ogrožajo svoje življenje in življenja drugih, lani so vozniki pod vplivom različnih psihoaktivnih snovi povzročili 92 prometih nesreč. FOTO: Pixabay
Mnogi izmed nas bi bili morda mnenja, da so se po končani epidemiji koronavirusa duševne stiske ljudi v Sloveniji zmanjšale. Vendar pa po poročanju tako SOS telefona, kot tudi telefona Samarijan,, stanje ni ravno rožnato. Telefonske številke obeh organizacij so še vedno zelo klicane. O uporabi SOS telefonov je poizvedovala Lucija Vidergar. Bere Jana Bajželj.
Vstopili smo v obdobje, ki se zgodi na vsaka štiri leta, ko so za mesec dni vse stvari nepomembne. Poteka evropsko prvenstvo, Euro 2024 v Nemčiji, del katerega je tudi naša država. Včeraj so naši nogometaši že odigrali prvo tekmo z Dansko. Kakšno je sicer vzdušje na prvenstvu nam je zaupal Toni Gruden, športni novinar na portalu MMC.
V prestolnici je svoja vrata zaprla kavarna, ki ni bila povsem običajna kavarna. Drama kavarna, namreč. Domovala je v stavbi Narodnega gledališča, ki ga čaka težko pričakovana prenova. Drama kavarna je zgodba o srečališču, ki je v zadnjem desetletju živelo kot dnevna soba mesta, prostor ljubiteljev kulture, predvsem pa gledališke umetnosti. Zbirališče, kjer so se izmenjavale misli o predstavah, kulturi, politiki, glasbi, …in brez katerega Ljubljana ne bo povsem enaka. Na zagotovo enem lepših in očarljivejših balkonov v mestu se je kolega Peter Močnik srečal z Igorjem Samoborjem, nekdanjim ravnateljem ljubljanske drame, v času, ko je Drama kavarna zaživela, ter z Manjo Valdhuber in Bernardom Vargo, ki sta kavarno deset let vodila. Poklepetali so o tem. kako in zakaj je Drama kavarna nastala, kako je živela z narodnim gledališčem, kaj je prinašala kulturnemu življenju v prestolnici in kaj Ljubljana z njenim slovesom izgublja. Vabljeni k poslušanju.
»Nepredvidljivo vreme je izziv tudi v hribih, z obiskom podprimo Koroško in Savinjsko«. To sta glavni sporočili Planinske zveze Slovenije in Gorske reševalne zveze na nedavni predstavitvi na območju Mozirske koče. Njuni predstavniki poudarjajo, da so planinske poti, ki so bile poškodovane ob lanski veliki ujmi, uspešno sanirali ter da število planincev, zlati tujcev, v slovenskih gorah narašča, a s tem tudi nesreče, zato opozarjajo na previdnost in odgovorno obnašanje.
V teh dneh bodo mnogi navijači odpotovali v Nemčijo, tudi sicer pa se začenja sezona dopustov, zato na Zavodu za zdravstveno zavarovanje zavarovancem priporočajo, naj pred odhodom v tujino pravočasno uredijo zdravstveno zavarovanje. Da bo dopust brezskrben, morajo imeti pri sebi veljavno evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja, ni pa slabo, če se dodatno zavarujejo tudi pri komercialnem ponudniku zavarovanj. FOTO: Pixabay
Evropa je po desetletjih miru na svoji vzhodni meji dobila vojno. Kako jo doživljajo vsakdanji ljudje, kako se nanjo odziva vojaški stroj, kako o njej razmišljajo na Finskem, v Litvi na Poljskem, kako nad njimi visi grožnja Rusije. Po odgovore sta se na severovzhod Evrope podala televizijska kolegica Petra Marc in snemalec Žiga Gašperin, z mojstrom montaže Maticem Dolničarjem so pripravili dokumentarni film Panika vzhoda, ki na televizijske zaslone in druge platforme prihaja v četrtek, 13. junija. Ogledali smo si ga predpremierno, nato pa je Luka Robida pred mikrofon povabil Petro Marc.
Meritve za športnovzgojni karton so pokazale, da sta epidemija in zaprtje šol prinesla velik padec telesnih zmogljivosti in porast deleža debelih otrok in mladih, po koncu tega obdobja pa so otroci in mladi ponovno začeli pridobivati telesno učinkovitost. Vendar se je trend izboljšanja že v lanskem šolskem letu upočasnil, v letošnjem pa skoraj povsem ustavil. Brez sistemskih rešitev v izobraževanju in brez nagovarjanja najbolj ranljivih skupin – ena izmed njih so dijaki srednjega poklicnega izobraževanja -, se gibalne sposobnosti otrok in mladih ne bodo izboljšale, čez desetletje pa v Sloveniji ne bomo več imeli toliko vrhunskih športnikov kot danes, so prepričani strokovnjaki s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani. Vsaj delno rešitev ponuja projekt zMIGAJ, ki bo v prihodnjih šolskih letih dijakom 24 vzgojno-izobraževalnih zavodov ponudil dve dodatni uri vodene vadbe na teden.
Brežiške prebivalce je pretresel nasilni dogodek, ki se je včeraj zgodil na osnovni šoli Velika Dolina. 14-letni učenec je namreč napadel devetošolca, ki je zaradi poškodb potreboval bolnišnično oskrbo. Primer preiskuje policija. Učenci, starši in zaposleni so zaradi dogodka prestrašeni. Od skupno 130 učencev so danes v šolo prišli le štirje. Starši pričakujejo ukrepanje pristojnih. Šola bo primer reševala skupaj s pristojnim ministrstvom, občino in centrom za socialno delo. Občina je že zagotovila dodatno varovanje šolskega okolja.
Vroče politično dogajanje je na sporedu na ravni celotne Evropske unije, še posebej pa je pestro na francoskem političnem parketu. V nedeljo popoldne morajo stranke predložiti svoje liste kandidatov, v ponedeljek se tudi uradno začenja predvolilna tekma. Kaj se torej dogaja v Franciji in kaj v Evropskem parlamentu, v katerem se danes sestaja konferenca predsednikov? Kdaj pridejo tja novi poslanci in kaj vse je še treba postoriti, da bo vse nared za njihov prihod?
Petič, odkar je Slovenija del družine Evropskih držav, so slovenske volivke in volivci lahko stopili na volišča in izbirali novo sestavo Evropskega parlamenta. Pozno ponoči oziroma zgodaj zjutraj smo vendarle dočakali rezultate, ki so nam sporočili, koga iz Slovenije pošiljamo v Bruselj oziroma Strasbourg ter kako bo po novem videti edina neposredno izvoljena institucija v Evropski uniji. Odgovore nam je v studio prinesel Luka Robida.
V času turistične sezone se zgodi več žeparskih ropov kot običajno. Po podatkih policije je najbolj na udaru center Ljubljane. Še posebej neprijetno se lahko počutimo v situaciji, ko so nam odtujeni osebni dokumenti. Govori se, da je nove osebne dokumente zaradi stavke na upravnih enotah še posebej težko pridobiti. Lucija Vidergar je preverila, kako se zavarovati pred žeparji, kaj narediti v primeru kraje, in kako najhitreje pridobiti nove osebne dokumente. Bere Jana Bajželj.
Na tokratnih volitvah v evropski parlament je slavila opozicija. SDS bo imel v novem sklicu evropskega parlamenta 4 poslance, NSI pa enega. Vladajoča Svoboda je, kot očitno, zvabila na volišča večje število volivcev – volilo jih je dobrih 12 % več kot pred petimi leti – in slavila pri izidu referendumskih vprašanj. Večinsko so namreč volivci obkrožili štirikrat ZA, a jih Svoboda z ostalo vsebino ni prepričala, saj so ji podelili zgolj dva mandata. Vesna je mirno sprejela svoj pričakovan en mandat, še najbolj burno pa je bilo proti koncu štetja glasov v štabu Socialnih demokratov in Slovenske ljudske stranke, kjer so do zadnjega trepetali, ali bodo prišli med deveterico, ki bo odletela v Bruselj. Zvočno sliko večera sta pripravila Jure Čepin in Eva Lipovšek. FOTO: Pixabay
V zadnjem delu volilnega in referendumskega večera smo na Prvem podrobneje analizirali izjemno tesno tekmo za bruseljske stolčke. Povzeli smo tudi odzive iz volilnih štabov, v studiu je bil gost Mateja Hrastarja Jure Požgan z ljubljanske Fakultete za družbene vede.
Neveljaven email naslov