Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Čas teče, nič ne reče - zato bomo o času govorili mi.
Obdobje, ko se poslavlja staro leto in začenja novo, je lahko tudi priložnost za premislek o času
Čas je čar, ki venomer sproža v nas vprašanja. Časa se zaveš šele, ko ti ga začne zmanjkovati. Čas je denar. Je čas gibanje ali sosledje dogodkov? Lahko pretentamo čas in se izmuznemo njegovi taktirki? To je nekaj vprašanj in asociacij, ki nam jih sproža čas.
Čas kot fizikalni pojem gotovo vsi dobro poznamo. Merimo ga v minutah, urah, včasih tudi v stotinkah. Lahko bi rekli, da teče neodvisno od nas, čeprav bodo fiziki tukaj strogo odkimali in nam pred nos pomolili prebiranje Einsteina. A če pustimo fizikalni čas ob strani, je tu še čas vsakega od nas, naš način, kako si ga razlagamo, kako shajamo z njim in kako ne nazadnje kroji naš način življenja. Za režiserja in premišljevalca sodobnosti Matjaža Bergerja je čas serija dogodkov.
“Današnji čas nima strogih razmejitvenih sektorjev, je zelo razpršen. Vlada mu negacija,” pravi Berger. “Mislim predvsem na gostoto negativitete v intersubjektivnih razmerjih. Predvsem mislim, da gre za tako zmedo v času, za tako razpršenost, da celo neka najbolj prijazna gesta več ne služi svojemu lastnemu namenu, torej da »razprijazni« prostor v času.”
“Čas je zame nehal teči, ko sem se zavedel, kako se misel spremeni v smisel.«”
– Matjaž Berger
Čas za nas začne teči pri dnevu nič, pri posameznikovem rojstvu. Že več kot tisočim je bila priča naša naslednja sogovornica Anita Prelec, vodja v porodnem bloku v ljubljanski porodnišnici. “Včasih staršem rečem, glejte, zdaj pa je otroček že eno uro star. Pa pravijo: “A res, kako to hitro mine!” Ena ura … Kaj šele eno leto!”
“Včasih si kot babica, ko zabeležim uro poroda, mislim, kaj smo s tem prinesli, zapisali v otrokovo usodo. Včasih se tudi vprašam, ali se bodo ti otroci, ki so rojeni v isti uri, kdaj srečali.«
– Anita Prelec
“Govori se “Dobri stari časi”. Vsi časi so dobri, ko pripadajo preteklosti,” je čas cinično obsodil poet z Otoka George Gordon Byron. Več let kot nabiramo, hitreje nam teče čas, pa meni antropolog in socialni delavec z Inštituta Antona Trstenjaka Jože Ramovš. “Otroku, ki ima pred sabo 90 odstotkov časa, teče čas počasi, medtem, ko človeku v mojih letih teče zelo hitro, mimogrede.”
Kako je s sodobnim človekom in njegovim odnosom do časa? Zdi se, kot da nas čas vse bolj drži na vajetih?
“Vse se pospešuje. Zdi se, da so noge krajše, kot jih zahtevajo koraki.”
– Jože Ramovš
“Vendar ima ta akceleracija, pospeševanje svoje meje. Vsak motor, ki dela več, kot zmore, se razleti. Razvita evropsko-ameriška civilizacija gre počasi proti tej meji. Proti temu pa obstaja sijajno zdravilo – staranje ljudi. Ko bo starejših več kot tretjina ljudi, se bo življenje upočasnilo.”
Če sodobnega človeka povprašate po času, vam bo narisal poltrak, geometrijsko črto, ki se začne v neki točki in meri proti neskončnosti. Ta linearna predstava časa je povsem tuja tisti, v katero smo kot bitja narave sicer vsajeni. Tam je vse ciklično, krožno, opisuje zbirateljica slovenskega ljudskega izročila Ljoba Jenče. “Zakaj cikli? Narava to počne – ima cikle. Zdaj je dan zunaj najkrajši, v naravi se zgodi prehod. In tudi človek v tem času premišljuje, kaj mu je še storiti. Starejši kot je, bolj se zaveda minevanja.”
“Danes nimam občutka, da bi se človek zavedal, kako je le eden v verigi tisočih, ki so živeli pred nami. Občutek imam, kot da smo samopomembni, kot da ni narave, kot da ni zvezd, ki nam določajo ritem, ni pogleda tja čez morje, je le pogled skozi tehnološke naprave, na drug način se povezujemo z daljavimi.”
– Ljoba Jenče
Radi bi merili čas in celo usmerjali tok svojega duha po urah in dnevih. Iz časa bi napravili reko, sedli na njeno obalo in opazovali njen tok. Tako pri svojih 90. meni tudi pesnik Ciril Zlobec. A z leti pač ugotoviš, da drevje ob svojem času cveti in ob svojem času cvetje izgubi. “Ne vemo, ali čas potuje z nami, je nekaj abstraktnega in popolnoma intimnega. Vsi živimo tisti trenutek kratke večnosti.”
“Človek se pogostoma vrača na prehojeno pot. S tolažbo odkrivaš, da si v obdobjih, ko si hitel, prihajal le bliže svojemu koncu. Na tej poti pa je ostalo marsikaj na robu. Ti miselni sprehodi nazaj so zame najbolj inspirativni. Ob njih ugotavljam, kako je človek kontrast samega sebe.”
– Ciril Zlobec
Predvčerajšnjim se je obrnilo novo leto. Nekje v našem pojmovanju časa smo zarisali nekemu obdobju konec in začeli novo štetje. Morda z namenom, da popravimo staro, morda so nepopisani začetki vedno lažji zaobračanje in bolj vabljivi, da po njih pišemo z novimi barvami. Vsaj na začetku…dokler nas čas spet ne potegne v svoj vrtinec.
4480 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Čas teče, nič ne reče - zato bomo o času govorili mi.
Obdobje, ko se poslavlja staro leto in začenja novo, je lahko tudi priložnost za premislek o času
Čas je čar, ki venomer sproža v nas vprašanja. Časa se zaveš šele, ko ti ga začne zmanjkovati. Čas je denar. Je čas gibanje ali sosledje dogodkov? Lahko pretentamo čas in se izmuznemo njegovi taktirki? To je nekaj vprašanj in asociacij, ki nam jih sproža čas.
Čas kot fizikalni pojem gotovo vsi dobro poznamo. Merimo ga v minutah, urah, včasih tudi v stotinkah. Lahko bi rekli, da teče neodvisno od nas, čeprav bodo fiziki tukaj strogo odkimali in nam pred nos pomolili prebiranje Einsteina. A če pustimo fizikalni čas ob strani, je tu še čas vsakega od nas, naš način, kako si ga razlagamo, kako shajamo z njim in kako ne nazadnje kroji naš način življenja. Za režiserja in premišljevalca sodobnosti Matjaža Bergerja je čas serija dogodkov.
“Današnji čas nima strogih razmejitvenih sektorjev, je zelo razpršen. Vlada mu negacija,” pravi Berger. “Mislim predvsem na gostoto negativitete v intersubjektivnih razmerjih. Predvsem mislim, da gre za tako zmedo v času, za tako razpršenost, da celo neka najbolj prijazna gesta več ne služi svojemu lastnemu namenu, torej da »razprijazni« prostor v času.”
“Čas je zame nehal teči, ko sem se zavedel, kako se misel spremeni v smisel.«”
– Matjaž Berger
Čas za nas začne teči pri dnevu nič, pri posameznikovem rojstvu. Že več kot tisočim je bila priča naša naslednja sogovornica Anita Prelec, vodja v porodnem bloku v ljubljanski porodnišnici. “Včasih staršem rečem, glejte, zdaj pa je otroček že eno uro star. Pa pravijo: “A res, kako to hitro mine!” Ena ura … Kaj šele eno leto!”
“Včasih si kot babica, ko zabeležim uro poroda, mislim, kaj smo s tem prinesli, zapisali v otrokovo usodo. Včasih se tudi vprašam, ali se bodo ti otroci, ki so rojeni v isti uri, kdaj srečali.«
– Anita Prelec
“Govori se “Dobri stari časi”. Vsi časi so dobri, ko pripadajo preteklosti,” je čas cinično obsodil poet z Otoka George Gordon Byron. Več let kot nabiramo, hitreje nam teče čas, pa meni antropolog in socialni delavec z Inštituta Antona Trstenjaka Jože Ramovš. “Otroku, ki ima pred sabo 90 odstotkov časa, teče čas počasi, medtem, ko človeku v mojih letih teče zelo hitro, mimogrede.”
Kako je s sodobnim človekom in njegovim odnosom do časa? Zdi se, kot da nas čas vse bolj drži na vajetih?
“Vse se pospešuje. Zdi se, da so noge krajše, kot jih zahtevajo koraki.”
– Jože Ramovš
“Vendar ima ta akceleracija, pospeševanje svoje meje. Vsak motor, ki dela več, kot zmore, se razleti. Razvita evropsko-ameriška civilizacija gre počasi proti tej meji. Proti temu pa obstaja sijajno zdravilo – staranje ljudi. Ko bo starejših več kot tretjina ljudi, se bo življenje upočasnilo.”
Če sodobnega človeka povprašate po času, vam bo narisal poltrak, geometrijsko črto, ki se začne v neki točki in meri proti neskončnosti. Ta linearna predstava časa je povsem tuja tisti, v katero smo kot bitja narave sicer vsajeni. Tam je vse ciklično, krožno, opisuje zbirateljica slovenskega ljudskega izročila Ljoba Jenče. “Zakaj cikli? Narava to počne – ima cikle. Zdaj je dan zunaj najkrajši, v naravi se zgodi prehod. In tudi človek v tem času premišljuje, kaj mu je še storiti. Starejši kot je, bolj se zaveda minevanja.”
“Danes nimam občutka, da bi se človek zavedal, kako je le eden v verigi tisočih, ki so živeli pred nami. Občutek imam, kot da smo samopomembni, kot da ni narave, kot da ni zvezd, ki nam določajo ritem, ni pogleda tja čez morje, je le pogled skozi tehnološke naprave, na drug način se povezujemo z daljavimi.”
– Ljoba Jenče
Radi bi merili čas in celo usmerjali tok svojega duha po urah in dnevih. Iz časa bi napravili reko, sedli na njeno obalo in opazovali njen tok. Tako pri svojih 90. meni tudi pesnik Ciril Zlobec. A z leti pač ugotoviš, da drevje ob svojem času cveti in ob svojem času cvetje izgubi. “Ne vemo, ali čas potuje z nami, je nekaj abstraktnega in popolnoma intimnega. Vsi živimo tisti trenutek kratke večnosti.”
“Človek se pogostoma vrača na prehojeno pot. S tolažbo odkrivaš, da si v obdobjih, ko si hitel, prihajal le bliže svojemu koncu. Na tej poti pa je ostalo marsikaj na robu. Ti miselni sprehodi nazaj so zame najbolj inspirativni. Ob njih ugotavljam, kako je človek kontrast samega sebe.”
– Ciril Zlobec
Predvčerajšnjim se je obrnilo novo leto. Nekje v našem pojmovanju časa smo zarisali nekemu obdobju konec in začeli novo štetje. Morda z namenom, da popravimo staro, morda so nepopisani začetki vedno lažji zaobračanje in bolj vabljivi, da po njih pišemo z novimi barvami. Vsaj na začetku…dokler nas čas spet ne potegne v svoj vrtinec.
Naš terenski studio na Ljubnem ob Savinji so obiskali: župan Franjo Naraločnik, svojo osebno zgodbo in stisko nam je zaupal Vojko Colnar iz Gornjega Grada - njegovo hišo so umaknili s seznama tistih za rušenje, a odločitev ni dokončna, zato še danes ne ve, ali naj jo obnovi ali ne, najhuje je ob deževju, ko zaradi strahu ponoči z ženo ne moreta zatisniti očesa. Govorili smo tudi z Nino Plesnik, svetovalko za turizem na Občini Solčava. Obiskal nas je še Samo Mirnik, izvršni direktor KLS Ljubno, ki je ena od vodilnih proizvajalcev zobatih obročev za avtomobilsko industrijo v svetu. V enem letu še nimajo istega tržnega deleža, kot so ga imeli pred poplavami.
Samo sreči in neumornosti ljudi gre zahvala, da lanskoletni avgustovski nalivi niso pokrajine ob Muri spremenili v Panonsko morje. Pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci je namreč popustil dotrajani protipoplavni nasip, a so tako pristojni in mnogi prostovoljci skupaj s slovensko in hrvaško vojsko uspeli »zamašiti« okoli 20-metrsko luknjo.
Leto dni po poplavah na Koroškem še vedno trepetajo pred vsakim dežjem. Ob skorajšnji obletnici so minuli konec tedna prejeli še kot pravijo sami rekordno pošiljko padavin, Črna je bila vnovič poplavljena. S tem so bili uničeni tudi nekateri že sanirani deli. Največja škoda na Koroškem je bila na že tako dotrajani infrastrukturi, hišo, ki jo je popolnoma odnesla podivjana reka Meža in drugo, ki jo je neurje prepolovilo, so postale sinonim rekordnih poplav v zgodovini Slovenije. Danes gremo v Črno. Vremenska napoved ni najboljša, napovedana so nova neurja.
V Ljubljani je težave povzročila zlasti hitro narasla Sava, ki je bregove prestopila najprej na območju Tacna, nato pa še v Sneberjah. Poplavljala je tudi Gradaščica. Poplavilo je območje Viča, Broda, Vikrč in Tomačevega, skupno je bilo poplavljenih 293 objektov.
"Ob vsej ozaveščenosti se je globalni dan ekološkega dolga premaknil še za dan bolj zgodaj v primerjavi z lanskim letom," poudarja Boštjan Remic iz Focusa, društva za sonaraven razvoj, ob dejstvu, da smo na svetu v prvih sedmih mesecih leta porabili toliko naravnih virov, kot se jih lahko obnovi v letu dni. Slovenija je sicer dan ekološkega dolga dosegla že 25. aprila.
Beli štorklji gre zelo dobro v Sloveniji. Letos so našteli največ gnezdečih parov v 26tih letih, odkar popisujejo belo štorkljo – kar 311 parov je gnezdilo in iz gnezd je poletelo rekordno število – 673 mladičev. O razlogih za prosperiteto bele štorklje v Sloveniji več Urša Gajšek iz DOPPS.
Prebivalci, ki so jih avgusta lani prizadele poplave, se lahko s kakršnimikoli vprašanji o obnovi po poplavah še vedno obrnejo na klicni center 114. Od septembra lani, ko je začela delovati številka 114, so zabeležili že več kot 12 tisoč klicev. Kaj vse zanima ljudi, ki so utrpeli škodo, kaj jih najbolj skrbi in kako se spopadajo z izzivi pri odpravljanju škode, pojasnjuje namestnik vodje klicnega centra 114 Matjaž Florjanc Lukan.
Poletje je čas dopustov, hitrih kosil in poznih večerij, malic na plaži, je tudi čas potovanj in glavna sezona piknikov. Obenem pa je to čas visokih temperatur, ki lahko škodujejo živilom in s tem tudi našemu zdravju. Poleti moramo tako še bolj pozorno skrbeti za varnost in neoporečnost hrane. Kako živila in že pripravljeno hrano ustrezno shranjevati, kako jih toplotno obdelati, na kaj moramo biti pozorni? Pojasnjuje dr. Mira Kos Skubic iz Sektorja za hrano in krmo z Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Dijaki in študenti se med poletnimi počitnicami pogosto odločajo za opravljanje svojih prvih študentskih del. Pred začetkom pa se je dobro pozanimati o delovnih razmerah, plači in preostalih formalnostih. Leta 2023 je bilo namreč devet kršitev zakona o delovnih razmerjih, ki se posveča pravicam oseb, mlajših od 15 let, dijakov in študentov. Posebno pozorni morajo biti tisti, ki še niso dopolnili 18 let, saj zanje veljajo posebni pogoji. Minimalna urna postavka za opravljanje študentskega dela mora od 3. februarja znašati nekaj več kot sedem evrov bruto. Je res tako tudi v praksi? Kakšne izkušnje imajo študentje in kakšno stališče ima ministrstvo do študentskega dela?
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo v medresorsko usklajevanje pošilja predlog podnebnega zakona, ki se nekoliko razlikuje od jesenskega. Med drugim denimo prinaša dajatev na zasebne letalske polete, na razočaranje okoljevarstvenikov in klimatologov pa je izpadla zamisel o ukinitvi subvencioniranja fosilnih goriv. Vračanje trošarin za dizel tovornjakarjem in kmetom tako ostaja. Sicer pa bo zakon v naš red prenesel posodobljeno evropsko direktivo o emisijskih kuponih ETS2, ki se bodo uporabljali tudi v sektorjih stavb in cestnega prevoza. Pri nas bomo v ta namen uporabili obstoječo co2 dajatev, a se bo iz integralnega proračuna preselila v podnebni sklad, kjer naj bi služila odpravi energetske in mobilnostne revščine.
V globaliziranem svetu, ki ga zaznamujeta integracija in mobilnost, se družba spreminja. Spreminjajo se vrednote tako v narodu kot v narodnih manjšinah oziroma skupnostih. Če je nekoč veljalo, da je jezik ena najpomembnejših vrednot, ki določa identiteto pripradnikov narodne manjšine, danes ni več tako, poudarja dr. Sonja Novak Lukanovič, direktorica Inštituta za narodnostna vprašanja. V neoliberalnem svetu jezik pač ni več najpomembnejši.
Na številnih bohinjskih planinah še pasejo živino, žive pa so tudi sirarne. Tako je tudi na Planini v Lazu, 1650 metrov visoko, kjer majerca Lucija Gartner s turistične kmetije Pr Odolneku skrbi za krave, v sirarni pa izdeluje pravi bohinjski sir in mlečne izdelke. Pri tem pa ni sama, saj ji pomagajo mlade pomočnice in pomočniki, ki poprimejo za delo, pomagajo v sirarni, skrbijo za živali, postrežejo goste in jim razkažejo planino. Na Planini v Lazu jih je obiskala Aljana Jocif.
Če boste med dopustovanjem na Hrvaškem nepremišljeno uporabljali besedo valjda, vas bodo ljudje lahko narobe razumeli. Valjda v hrvaščini namreč pomeni morda, ne seveda. Ob preveč vzneseni rabi te besede se lahko na Hrvaškem zgodijo prav zanimivi prizori. To je pač zgled »lažnih prijateljev«, para besed, ki zveni podobno ali enako, vendar ima različna pomena. Obstaja pa tudi veliko pravih jezikovnih prijateljev; med njimi je še posebno zanimiva beseda ful, ki smo jo od angleščine prevzeli preko hrvaščine. Zanimive poti besed nam je predstavil dr. Klemen Lah, ki poučuje slovenščino na filozofskih fakultetah na Reki in v Zadru.
V Kokri hitijo z odstranjevanjem ogromnih nanosov, kijih je hudournik minuli petek iz zaledja Kalškega grebena odložil v zaselku. Z gradbenimi stroji se prebijajo tudi proti Suhadolniku. Občina Preddvor upa, da bo regijski načrt civilne zaščite veljal tako dolgo, da bodo opravili glavnino interventnih del. Strokovnjak za vode Rok Fazarinc meni, da bo najprej treba zavarovati zaselek, z načrtovanjem ukrepov pa stabilizirati ogromne količine materiala nad njim. Z Rokom Fazarincem se je o hudourniškem dogajanju v Kokri pogovarjala Aljana Jocif.
Na kliniki Golnik v zadnjem tednu opozarjajo na povečano število hospitaliziranih bolnikov, okuženih z zajčjo mrzlico oziroma tularemíjo. Na Gorenjskem so potrdili 12 primerov zajčje mrzlice, kar močno presega dolgoletno povprečje, večina jih prihaja iz krajev ob Sorškem polju. Pristojni zato predvsem kmetovalce pozivajo k ustreznim ukrepom. O tem se je Aljana Jocif pogovarjala z epidemiologinjo Ireno Grmek Košnik iz območne enote NIJZ v Kranju. Najprej ji je pojasnila, kakšna bolezen sploh je zajčja mrzlica.
Skoraj leto dni po uničujočih poplavah naši dopisniki s terena poročajo o ljudeh, ki opozarjajo, da postopki za reševanje posledic tečejo prepočasi. Mnogi so namreč še vedno v negotovosti. Kot je v Slovenj Gradcu danes povedal vodja vladne službe za obnovo Boštjan Šefic, je skupno 16 družin prišlo do konca pogodb o cenitvah, večina med njimi je takšnih, ki so v poplavah ostali brez strehe nad glavo. V Slovenj Gradcu pa so danes predali ključe prve od novo zgrajenih hiš za poplavljene. Poimenovali so jo Hiša novega začetka. Zgradilo jo je radeljsko podjetje Pergola s skupaj še 41 drugimi donatorji iz vse Slovenije. Čeprav je občina želela podariti zemljišče, hiša pa je donacija, ni šlo brez zapletov, a tokrat s srečnim koncem. V Slovenj Gradcu je bila naša dopisnica Metka Pirc.
Da je družba zdrava in se optimalno razvija, mora izkoristiti vse svoje potenciale. Če ena polovica ljudi ni vključenih, je manj uspešna. Podatki kažejo, da to velja tudi na vodilnih mestih v gospodarstvu, ko gre za zastopanost žensk in moških. Evropska unija je zato že pred časom začela spodbujati uravnoteženo zastopanost obeh spolov tudi v podjetjih, a ker je oblikovala le priporočila, ukrepi pa niso bili obvezni, v minulih dveh desetletjih ni bilo pravega napredka. Zato je Unija sprejela direktivo o tako imenovanih spolnih kvotah. Slovenija naj bi jo v svoj pravni red prenesla z novelo zakona o gospodarskih družbah, ki jo je vlada pred počitnicami poslala v parlament. O rešitvah in pomislekih smo se pogovarjali z generalno direktorico direktorata za notranji trg na Ministrstvu z gospodarstvo Karlo Pinter ter članico upravnega odbora Združenja Manager in izvršno direktorico Boston Consulting Group Melanie Seier Larsen.
Joe Biden je po umiku iz predsedniške tekme izrazil vso podporo Kamali Harris in ta je potrdila, da se bo potegovala za demokratsko predsedniško nominacijo. Ali bo to spremenilo predsedniško kampanjo oziroma kaj ta sprememba, za mnoge pričakovana in nujna, pomeni? Trenutno dogajanje je komentiral novinarski kolega Matej Šurc. FOTO: Pixabay
Kljub temu, da smo sredi poletja, marsikdo že pogleduje proti novemu študijskem letu. Med poletjem študenti namreč tradicionalno oddajo vlogo, če bi želeli bivati pri zasebnikih in v študentskih domovih. Prošnjo za podaljšanje bivanja je treba poslati do 16. avgusta. Več o pravilni oddaji vloge in o tem kakšen je interes mladih za bivanje pri zasebnikih, nam je zaupal Igor Brlek iz Študentskega doma Ljubljana.
Na javnem kopališču v Slovenskih konjicah so pripravili jubilejni 20. mednarodni dogodek Dan brez vozička. To akcijo so poimenovali tudi »Voda vzame, voda vrne«. Za ljudi z gibalnimi ovirami so namreč začeli prirejati potapljaške tečaje, ob tem tudi opozarjajo, da je pri skokih v vodo treba biti previden. V zadnjem obdobju so dogajanje razširili. Lani so vodne aktivnosti prvič omogočili tudi starostnikom, letos pa še ljudem z motnjami v duševnem razvoju.
Neveljaven email naslov