Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Čas teče, nič ne reče - zato bomo o času govorili mi.
Obdobje, ko se poslavlja staro leto in začenja novo, je lahko tudi priložnost za premislek o času
Čas je čar, ki venomer sproža v nas vprašanja. Časa se zaveš šele, ko ti ga začne zmanjkovati. Čas je denar. Je čas gibanje ali sosledje dogodkov? Lahko pretentamo čas in se izmuznemo njegovi taktirki? To je nekaj vprašanj in asociacij, ki nam jih sproža čas.
Čas kot fizikalni pojem gotovo vsi dobro poznamo. Merimo ga v minutah, urah, včasih tudi v stotinkah. Lahko bi rekli, da teče neodvisno od nas, čeprav bodo fiziki tukaj strogo odkimali in nam pred nos pomolili prebiranje Einsteina. A če pustimo fizikalni čas ob strani, je tu še čas vsakega od nas, naš način, kako si ga razlagamo, kako shajamo z njim in kako ne nazadnje kroji naš način življenja. Za režiserja in premišljevalca sodobnosti Matjaža Bergerja je čas serija dogodkov.
“Današnji čas nima strogih razmejitvenih sektorjev, je zelo razpršen. Vlada mu negacija,” pravi Berger. “Mislim predvsem na gostoto negativitete v intersubjektivnih razmerjih. Predvsem mislim, da gre za tako zmedo v času, za tako razpršenost, da celo neka najbolj prijazna gesta več ne služi svojemu lastnemu namenu, torej da »razprijazni« prostor v času.”
“Čas je zame nehal teči, ko sem se zavedel, kako se misel spremeni v smisel.«”
– Matjaž Berger
Čas za nas začne teči pri dnevu nič, pri posameznikovem rojstvu. Že več kot tisočim je bila priča naša naslednja sogovornica Anita Prelec, vodja v porodnem bloku v ljubljanski porodnišnici. “Včasih staršem rečem, glejte, zdaj pa je otroček že eno uro star. Pa pravijo: “A res, kako to hitro mine!” Ena ura … Kaj šele eno leto!”
“Včasih si kot babica, ko zabeležim uro poroda, mislim, kaj smo s tem prinesli, zapisali v otrokovo usodo. Včasih se tudi vprašam, ali se bodo ti otroci, ki so rojeni v isti uri, kdaj srečali.«
– Anita Prelec
“Govori se “Dobri stari časi”. Vsi časi so dobri, ko pripadajo preteklosti,” je čas cinično obsodil poet z Otoka George Gordon Byron. Več let kot nabiramo, hitreje nam teče čas, pa meni antropolog in socialni delavec z Inštituta Antona Trstenjaka Jože Ramovš. “Otroku, ki ima pred sabo 90 odstotkov časa, teče čas počasi, medtem, ko človeku v mojih letih teče zelo hitro, mimogrede.”
Kako je s sodobnim človekom in njegovim odnosom do časa? Zdi se, kot da nas čas vse bolj drži na vajetih?
“Vse se pospešuje. Zdi se, da so noge krajše, kot jih zahtevajo koraki.”
– Jože Ramovš
“Vendar ima ta akceleracija, pospeševanje svoje meje. Vsak motor, ki dela več, kot zmore, se razleti. Razvita evropsko-ameriška civilizacija gre počasi proti tej meji. Proti temu pa obstaja sijajno zdravilo – staranje ljudi. Ko bo starejših več kot tretjina ljudi, se bo življenje upočasnilo.”
Če sodobnega človeka povprašate po času, vam bo narisal poltrak, geometrijsko črto, ki se začne v neki točki in meri proti neskončnosti. Ta linearna predstava časa je povsem tuja tisti, v katero smo kot bitja narave sicer vsajeni. Tam je vse ciklično, krožno, opisuje zbirateljica slovenskega ljudskega izročila Ljoba Jenče. “Zakaj cikli? Narava to počne – ima cikle. Zdaj je dan zunaj najkrajši, v naravi se zgodi prehod. In tudi človek v tem času premišljuje, kaj mu je še storiti. Starejši kot je, bolj se zaveda minevanja.”
“Danes nimam občutka, da bi se človek zavedal, kako je le eden v verigi tisočih, ki so živeli pred nami. Občutek imam, kot da smo samopomembni, kot da ni narave, kot da ni zvezd, ki nam določajo ritem, ni pogleda tja čez morje, je le pogled skozi tehnološke naprave, na drug način se povezujemo z daljavimi.”
– Ljoba Jenče
Radi bi merili čas in celo usmerjali tok svojega duha po urah in dnevih. Iz časa bi napravili reko, sedli na njeno obalo in opazovali njen tok. Tako pri svojih 90. meni tudi pesnik Ciril Zlobec. A z leti pač ugotoviš, da drevje ob svojem času cveti in ob svojem času cvetje izgubi. “Ne vemo, ali čas potuje z nami, je nekaj abstraktnega in popolnoma intimnega. Vsi živimo tisti trenutek kratke večnosti.”
“Človek se pogostoma vrača na prehojeno pot. S tolažbo odkrivaš, da si v obdobjih, ko si hitel, prihajal le bliže svojemu koncu. Na tej poti pa je ostalo marsikaj na robu. Ti miselni sprehodi nazaj so zame najbolj inspirativni. Ob njih ugotavljam, kako je človek kontrast samega sebe.”
– Ciril Zlobec
Predvčerajšnjim se je obrnilo novo leto. Nekje v našem pojmovanju časa smo zarisali nekemu obdobju konec in začeli novo štetje. Morda z namenom, da popravimo staro, morda so nepopisani začetki vedno lažji zaobračanje in bolj vabljivi, da po njih pišemo z novimi barvami. Vsaj na začetku…dokler nas čas spet ne potegne v svoj vrtinec.
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Čas teče, nič ne reče - zato bomo o času govorili mi.
Obdobje, ko se poslavlja staro leto in začenja novo, je lahko tudi priložnost za premislek o času
Čas je čar, ki venomer sproža v nas vprašanja. Časa se zaveš šele, ko ti ga začne zmanjkovati. Čas je denar. Je čas gibanje ali sosledje dogodkov? Lahko pretentamo čas in se izmuznemo njegovi taktirki? To je nekaj vprašanj in asociacij, ki nam jih sproža čas.
Čas kot fizikalni pojem gotovo vsi dobro poznamo. Merimo ga v minutah, urah, včasih tudi v stotinkah. Lahko bi rekli, da teče neodvisno od nas, čeprav bodo fiziki tukaj strogo odkimali in nam pred nos pomolili prebiranje Einsteina. A če pustimo fizikalni čas ob strani, je tu še čas vsakega od nas, naš način, kako si ga razlagamo, kako shajamo z njim in kako ne nazadnje kroji naš način življenja. Za režiserja in premišljevalca sodobnosti Matjaža Bergerja je čas serija dogodkov.
“Današnji čas nima strogih razmejitvenih sektorjev, je zelo razpršen. Vlada mu negacija,” pravi Berger. “Mislim predvsem na gostoto negativitete v intersubjektivnih razmerjih. Predvsem mislim, da gre za tako zmedo v času, za tako razpršenost, da celo neka najbolj prijazna gesta več ne služi svojemu lastnemu namenu, torej da »razprijazni« prostor v času.”
“Čas je zame nehal teči, ko sem se zavedel, kako se misel spremeni v smisel.«”
– Matjaž Berger
Čas za nas začne teči pri dnevu nič, pri posameznikovem rojstvu. Že več kot tisočim je bila priča naša naslednja sogovornica Anita Prelec, vodja v porodnem bloku v ljubljanski porodnišnici. “Včasih staršem rečem, glejte, zdaj pa je otroček že eno uro star. Pa pravijo: “A res, kako to hitro mine!” Ena ura … Kaj šele eno leto!”
“Včasih si kot babica, ko zabeležim uro poroda, mislim, kaj smo s tem prinesli, zapisali v otrokovo usodo. Včasih se tudi vprašam, ali se bodo ti otroci, ki so rojeni v isti uri, kdaj srečali.«
– Anita Prelec
“Govori se “Dobri stari časi”. Vsi časi so dobri, ko pripadajo preteklosti,” je čas cinično obsodil poet z Otoka George Gordon Byron. Več let kot nabiramo, hitreje nam teče čas, pa meni antropolog in socialni delavec z Inštituta Antona Trstenjaka Jože Ramovš. “Otroku, ki ima pred sabo 90 odstotkov časa, teče čas počasi, medtem, ko človeku v mojih letih teče zelo hitro, mimogrede.”
Kako je s sodobnim človekom in njegovim odnosom do časa? Zdi se, kot da nas čas vse bolj drži na vajetih?
“Vse se pospešuje. Zdi se, da so noge krajše, kot jih zahtevajo koraki.”
– Jože Ramovš
“Vendar ima ta akceleracija, pospeševanje svoje meje. Vsak motor, ki dela več, kot zmore, se razleti. Razvita evropsko-ameriška civilizacija gre počasi proti tej meji. Proti temu pa obstaja sijajno zdravilo – staranje ljudi. Ko bo starejših več kot tretjina ljudi, se bo življenje upočasnilo.”
Če sodobnega človeka povprašate po času, vam bo narisal poltrak, geometrijsko črto, ki se začne v neki točki in meri proti neskončnosti. Ta linearna predstava časa je povsem tuja tisti, v katero smo kot bitja narave sicer vsajeni. Tam je vse ciklično, krožno, opisuje zbirateljica slovenskega ljudskega izročila Ljoba Jenče. “Zakaj cikli? Narava to počne – ima cikle. Zdaj je dan zunaj najkrajši, v naravi se zgodi prehod. In tudi človek v tem času premišljuje, kaj mu je še storiti. Starejši kot je, bolj se zaveda minevanja.”
“Danes nimam občutka, da bi se človek zavedal, kako je le eden v verigi tisočih, ki so živeli pred nami. Občutek imam, kot da smo samopomembni, kot da ni narave, kot da ni zvezd, ki nam določajo ritem, ni pogleda tja čez morje, je le pogled skozi tehnološke naprave, na drug način se povezujemo z daljavimi.”
– Ljoba Jenče
Radi bi merili čas in celo usmerjali tok svojega duha po urah in dnevih. Iz časa bi napravili reko, sedli na njeno obalo in opazovali njen tok. Tako pri svojih 90. meni tudi pesnik Ciril Zlobec. A z leti pač ugotoviš, da drevje ob svojem času cveti in ob svojem času cvetje izgubi. “Ne vemo, ali čas potuje z nami, je nekaj abstraktnega in popolnoma intimnega. Vsi živimo tisti trenutek kratke večnosti.”
“Človek se pogostoma vrača na prehojeno pot. S tolažbo odkrivaš, da si v obdobjih, ko si hitel, prihajal le bliže svojemu koncu. Na tej poti pa je ostalo marsikaj na robu. Ti miselni sprehodi nazaj so zame najbolj inspirativni. Ob njih ugotavljam, kako je človek kontrast samega sebe.”
– Ciril Zlobec
Predvčerajšnjim se je obrnilo novo leto. Nekje v našem pojmovanju časa smo zarisali nekemu obdobju konec in začeli novo štetje. Morda z namenom, da popravimo staro, morda so nepopisani začetki vedno lažji zaobračanje in bolj vabljivi, da po njih pišemo z novimi barvami. Vsaj na začetku…dokler nas čas spet ne potegne v svoj vrtinec.
V Kokri hitijo z odstranjevanjem ogromnih nanosov, kijih je hudournik minuli petek iz zaledja Kalškega grebena odložil v zaselku. Z gradbenimi stroji se prebijajo tudi proti Suhadolniku. Občina Preddvor upa, da bo regijski načrt civilne zaščite veljal tako dolgo, da bodo opravili glavnino interventnih del. Strokovnjak za vode Rok Fazarinc meni, da bo najprej treba zavarovati zaselek, z načrtovanjem ukrepov pa stabilizirati ogromne količine materiala nad njim. Z Rokom Fazarincem se je o hudourniškem dogajanju v Kokri pogovarjala Aljana Jocif.
Na kliniki Golnik v zadnjem tednu opozarjajo na povečano število hospitaliziranih bolnikov, okuženih z zajčjo mrzlico oziroma tularemíjo. Na Gorenjskem so potrdili 12 primerov zajčje mrzlice, kar močno presega dolgoletno povprečje, večina jih prihaja iz krajev ob Sorškem polju. Pristojni zato predvsem kmetovalce pozivajo k ustreznim ukrepom. O tem se je Aljana Jocif pogovarjala z epidemiologinjo Ireno Grmek Košnik iz območne enote NIJZ v Kranju. Najprej ji je pojasnila, kakšna bolezen sploh je zajčja mrzlica.
Skoraj leto dni po uničujočih poplavah naši dopisniki s terena poročajo o ljudeh, ki opozarjajo, da postopki za reševanje posledic tečejo prepočasi. Mnogi so namreč še vedno v negotovosti. Kot je v Slovenj Gradcu danes povedal vodja vladne službe za obnovo Boštjan Šefic, je skupno 16 družin prišlo do konca pogodb o cenitvah, večina med njimi je takšnih, ki so v poplavah ostali brez strehe nad glavo. V Slovenj Gradcu pa so danes predali ključe prve od novo zgrajenih hiš za poplavljene. Poimenovali so jo Hiša novega začetka. Zgradilo jo je radeljsko podjetje Pergola s skupaj še 41 drugimi donatorji iz vse Slovenije. Čeprav je občina želela podariti zemljišče, hiša pa je donacija, ni šlo brez zapletov, a tokrat s srečnim koncem. V Slovenj Gradcu je bila naša dopisnica Metka Pirc.
Da je družba zdrava in se optimalno razvija, mora izkoristiti vse svoje potenciale. Če ena polovica ljudi ni vključenih, je manj uspešna. Podatki kažejo, da to velja tudi na vodilnih mestih v gospodarstvu, ko gre za zastopanost žensk in moških. Evropska unija je zato že pred časom začela spodbujati uravnoteženo zastopanost obeh spolov tudi v podjetjih, a ker je oblikovala le priporočila, ukrepi pa niso bili obvezni, v minulih dveh desetletjih ni bilo pravega napredka. Zato je Unija sprejela direktivo o tako imenovanih spolnih kvotah. Slovenija naj bi jo v svoj pravni red prenesla z novelo zakona o gospodarskih družbah, ki jo je vlada pred počitnicami poslala v parlament. O rešitvah in pomislekih smo se pogovarjali z generalno direktorico direktorata za notranji trg na Ministrstvu z gospodarstvo Karlo Pinter ter članico upravnega odbora Združenja Manager in izvršno direktorico Boston Consulting Group Melanie Seier Larsen.
Joe Biden je po umiku iz predsedniške tekme izrazil vso podporo Kamali Harris in ta je potrdila, da se bo potegovala za demokratsko predsedniško nominacijo. Ali bo to spremenilo predsedniško kampanjo oziroma kaj ta sprememba, za mnoge pričakovana in nujna, pomeni? Trenutno dogajanje je komentiral novinarski kolega Matej Šurc. FOTO: Pixabay
Kljub temu, da smo sredi poletja, marsikdo že pogleduje proti novemu študijskem letu. Med poletjem študenti namreč tradicionalno oddajo vlogo, če bi želeli bivati pri zasebnikih in v študentskih domovih. Prošnjo za podaljšanje bivanja je treba poslati do 16. avgusta. Več o pravilni oddaji vloge in o tem kakšen je interes mladih za bivanje pri zasebnikih, nam je zaupal Igor Brlek iz Študentskega doma Ljubljana.
Na javnem kopališču v Slovenskih konjicah so pripravili jubilejni 20. mednarodni dogodek Dan brez vozička. To akcijo so poimenovali tudi »Voda vzame, voda vrne«. Za ljudi z gibalnimi ovirami so namreč začeli prirejati potapljaške tečaje, ob tem tudi opozarjajo, da je pri skokih v vodo treba biti previden. V zadnjem obdobju so dogajanje razširili. Lani so vodne aktivnosti prvič omogočili tudi starostnikom, letos pa še ljudem z motnjami v duševnem razvoju.
Danes mineva leto dni, odkar je obsežen vetrolom na širšem območju Radovne, Krme in Kota spremenil krajino in podrl ogromne površine gozdov. Na tem območju so izvajalci že pospravili osemdeset odstotkov podrtih ali poškodovanih dreves. Sanacija je bila zelo zahtevna zaradi težko dostopnih in strmih območij. Prvega avgusta pa bodo odprli tudi cesto v dolino Krme. Aljana Jocif se je o poteku sanacije po lanskoletnem vetrolomu pogovarjala z Jernejem Avsenekom, vodjo blejske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije. Fotografija: Arhiv Zavoda za gozdove Slovenije
Rekreacija poleti da, ampak previdno. Predvsem naj bodo pozorni slabše telesno pripravljeni, tisti, ki imajo povišano telesno temperaturo zaradi okužbe ali pa imajo večjo telesno težo. Ker je preventiva boljša od kurative, je nekaj opozoril in pojasnil za varno rekreacijo tudi poleti, dala dr. Petra Zupet, dr. med. specialistka medicine športa in profesorica športne vzgoje, ki dela na Inštitutu za medicino in šport v Ljubljani, ki letos obeležuje 10 let delovanja.
Poletne mesece verjetno težko preživimo brez hlajenja v vodi. Na srečo v Ljubljani kot tudi v drugih mestih po Sloveniji obratuje kar nekaj kopališč. Eno izmed večjih in bolje obiskanih je tudi Kopališče Kodeljevo, ki deluje že zadnjih 40 let in sprejme kar do 2000 obiskovalcev hkrati. Tja se je na višku kopalne sezone podala Lucija Vidergar in preverila tamkajšnji utrip. Bere Darja Pograjc.
V teh dneh, natančneje od 7. do 20. julija, poteka letos že dvajseto srečanje Etno Histeria World Orchestra, ki združuje več kot šestdeset vrhunskih glasbenikov iz 18 držav. Idejni vodja orkestra je Matija Solce. Z njim se je pogovarjala Simona Moličnik.
Ekstremni vremenski pojavi so v porastu in zadnja neurja z debelo točo so poškodovala tudi sončne elektrarne. Paneli so zasnovani tako, da prenesejo različne vremenske vplive, toda na njihovo vzdržljivost vpliva več dejavnikov, celo naklon strehe. Kako je z vremenskimi vplivi, ob kakšnih poškodbah je potrebno panele zamenjati, kako je s pogostimi požari sončnih elektrarn in zavarovanjem?
Slovensko veleposlaništvo na Hrvaškem je lani začelo s prakso objave uporabnih priporočil in konzularnih informacij za številne slovenske turiste, ki se te dni odpravljajo na počitnice na Hrvaško. Od nujnih telefonskih številk in kontaktov, potrebnih osebnih dokumentov, zdravstvenega zavarovanja, prijave prebivanja, pa do pravil vedenja v cestnem in morskem prometu. Odziv je bil odličen, zato so se tudi letos odločili za enako potezo, uporabne informacije so objavljene na spletni strani slovenskega zunanjega ministrstva. S slovenskim veleposlanikom na Hrvaškem Gašperjem Dovžanom se je o tem pogovarjala naša zagrebška dopisnica Tanja Borčić Bernard.
V Milwaukeeju v Združenih državah Amerike se nadaljuje republikanska strankarska konvencija, ki uradno potrjuje Donalda Trumpa za kandidata stranke na novembrskih predsedniških volitvah. Tam je tudi naš dopisnik Andrej Stopar.
24. leto zapored bo v Novem mestu avgusta potekal festival Jazzinty. Kreativni in raznolik koncertni program spremlja intenzivna enotedenska glasbena delavnica, ki vsako poletje Novo mesto spremeni v osrednje neformalno izobraževalno središče za področje jazzovske glasbe v tem delu Evrope. Jazzinty je v več kot dveh desetletjih izobrazil preko 1000 udeležencev delavnic ter izvedel več kot 250 koncertov slovenskih in mednarodnih glasbenikov. Več o delavnicah je z umetniško vodjo festivala, Ano Čop, spregovorila glasbena urednica Alja Kramar.
Izhodišča pokojninske reforme so znana. 40 let zavarovalne dobe ostaja, kakšni bodo starostni pogoji, pa bo stvar pogajanj s socialnimi partnerji. Ob začetku javne razprave se je Urška Jereb pogovarjala s kolegom z Dela Karlom Lipnikom. Uvodoma je podal krovno oceno reforme, nujne tako za vzdržnost javnih financ kot za zagotavljanje varne starosti prihodnjim generacijam.
Zmagovalec Eura 2024 je znan. Za nekatere presenečenje za druge pričakovan rezultat. Dejstvo je, da je bilo v Španiji danes ponoči veselo in zmagoslavno. Euro 2024 si bomo zapomnili tudi po udeležbi Slovenije, ki je dosegla zgodovinski rezultat. Toni Gruden, športni novinar na portalu MMC, je spremljal enomesečno dogajanje v Nemčiji. Kdo bi si mislil, da si bosta iz oči v oči stala Oblak in Ronaldo in da bo Slovenija izpadla v osmini finala po streljanju enajstmetrovk. Takšne pozornosti svetovne javnosti slovenski nogometaši še niso bili deležni.
Donald Trump je pred konvencijo republikanske stranke postal tarča ostrostrelca. Poskus atentata, ki je šokiral svetovno javnost, je preživel z lažjo poškodbo. Po napadu je Trump vstal z dvignjeno stisnjeno pestjo in dal vedeti, da se predsedniška tekma nadaljuje. Z vsako uro prihaja več informacij in pričevanj, preiskava o dogodku pa je v teku. Dogajanje je v kratki analizi povzel zunjanjepolitični novinar Matej Šurc.
Vroče je in soparno. Vročinski val bo še nekaj časa vztrajal. Z visokimi temperaturami, nevarnimi za zdravje, se v teh dneh soočajo v številnih delih sveta. Prav v teh dneh pa smo dobili tudi potrditev, da je bila povprečna globalna temperatura v zadnjih 12 mesecih za več kot stopinjo in pol višja od povprečja v predindustrijski dobi. Stopinja in pol je meja, ki jo določa pariški podnebni sporazum, vendar je vse manj verjetno, da bomo uspeli dvig temperature omejiti v skladu z njim. Pričakovan dvig temperature do konca stoletja trenutno znaša celo okrog tri stopinje, kar pa bi imelo zelo velike posledice. O vsem tem smo se pogovarjali z Gregorjem Vertačnikom z Agencije Republike Slovenije za okolje.
Poletje je v polnem razmahu in številni iščejo osvežitev v bazenih, rekah, jezerih ali morju. Vendar pa na nas med uživanjem v vodi prežijo tudi nevarnosti, kot so visoka vročina, slabo plavalno znanje, krči, infarkt in še marsikaj drugega. Zato smo v studio povabili izkušenega reševalca iz vode Mirka Cikojevića. Z nami je delil svoje izkušnje pri reševanju v vodi, nasvete o tem, kako poskrbeti za lastno varnost in varnost naših najbližjih med plavanjem, pa tudi, kaj storiti v primeru utapljanja, kako prepoznati nevarne situacije in kako pravilno ukrepati.
Neveljaven email naslov