Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Beseda Emonika v slovenskem prostoru izraža željo po ureditvi ljubljanske železniške postaje in po izgradnji nove avtobusne postaje, ki je Ljubljana v pravem pomenu še nima. Pogodbo o njeni izgradnji sta pred dobrim desetletjem podpisala takratna predsednika vlade Slovenij in Madžarske. A kot kaže je v tem času propadel že drugi poskus uresničitve tega projekta.
'Emonika' izraža željo po ureditvi ljubljanske železniške in avtobusne postaje, ki je Ljubljana v pravem pomenu še (vedno) nima.
Beseda Emonika v slovenskem prostoru izraža željo po ureditvi ljubljanske železniške postaje in po izgradnji nove avtobusne postaje, ki je Ljubljana v pravem pomenu še nima. Pogodbo o njeni izgradnji sta pred dobrim desetletjem podpisala takratna predsednika vlade Slovenij in Madžarske. A kot kaže je v tem času propadel že drugi poskus uresničitve tega projekta.
Tisto, kar smo uspeli izvedeti o novem projektu je, da naj bi gradnjo obeh postaj, torej železniške in avtobusne, ločili od komercialnega dela. Tuj vlagatelj naj bi torej gradil trgovski center, zabavišče in poslovne prostore, država železniško postajo, državno podjetje Slovenske železnice pa avtobusno postajo ob Vilharjevi cesti.
“… kot kaže, ne drži več zaveza, po kateri lahko zasebnik lahko dobi stavbo pravico pri komercialnem delu projekta šele po končanju javnega. Zdaj lahko, kot slišim, investitor svoj del projekta naredi po svoji zamisli, država pa bo lahko v sodelovanju z železnicami zgradila logistični del. To je varianta bi jo lahko imeli že na začetku, to bi bilo najbolj logično. Povsod je investitor v javno infrastrukturo država. V Avstriji so železnice celo največji investitor v državi in hkrati razvijalec mesta”, pravi mestni arhitekt Janez Koželj.
Zakaj smo torej čakali deset in več let. Da spoznamo, da lahko potniški center naredimo sami, da tujega investitorja nikoli nismo potrebovali. Generalnega direktorja Slovenskih železnic Dušana Mesa smo vprašali, ali so pogovori z zasebnim investitorjem zašli v slepo ulico? Pravi, da ne, je pa na nek način potrdil besede podžupana:
“Še vedno se dogovarjamo glede projekta. Res pa je, da iščemo tudi rešitev, da javni del delamo ločeno od zasebnega, prav zato, da se stvari ne komplicirajo, ker je veliko pravnih vprašanj. Treba je vedeti, da projekt Emonika ni projekt države oziroma železnic, ampak je lastnik projekta madžarsko podjetje Trigranit, ki se po novem imenuje Granit Polis in oni so 97 odstotni lastniki projekta. Izvedba, kako se bo stvar odvijala, je odvisna od njih ne pa od države ali od Slovenskih železnic ali mesta. Mi smo vse pogoje izpolnili, celo več, določene obveze smo sprejeli, da bi se projekt nadaljeval. Vendar med njimi še ni dogovora in tudi določene zahteve so kdaj take, ki niso uresničljive.”
Slovenija je torej pred desetletjem in več sklenila pogodbo, ki je očitno ovira za graditev potniškega centra. Če temu ne bi bilo tako, bi danes imeli avtobusno postajo na Vilharjevi cesti, kjer ljudem ne bi bilo treba delati prekrške, da bi lahko vstopili na avtobus, utrujenim gostom pa ne bi bilo treba posedati na robu pločnika. Trg OF in Masarykova cesta bi postala mestni bulvar, s širokim Šmartinskim podvozom, kjer ni bi bilo več cestnega zamaška. Ob njej bi verjetno zgradili pravosodno palačo. Tako pa se zdi, da se pri nas najbolj izplača čakanje in prelaganje vsega na kasnejši čas.
4433 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Beseda Emonika v slovenskem prostoru izraža željo po ureditvi ljubljanske železniške postaje in po izgradnji nove avtobusne postaje, ki je Ljubljana v pravem pomenu še nima. Pogodbo o njeni izgradnji sta pred dobrim desetletjem podpisala takratna predsednika vlade Slovenij in Madžarske. A kot kaže je v tem času propadel že drugi poskus uresničitve tega projekta.
'Emonika' izraža željo po ureditvi ljubljanske železniške in avtobusne postaje, ki je Ljubljana v pravem pomenu še (vedno) nima.
Beseda Emonika v slovenskem prostoru izraža željo po ureditvi ljubljanske železniške postaje in po izgradnji nove avtobusne postaje, ki je Ljubljana v pravem pomenu še nima. Pogodbo o njeni izgradnji sta pred dobrim desetletjem podpisala takratna predsednika vlade Slovenij in Madžarske. A kot kaže je v tem času propadel že drugi poskus uresničitve tega projekta.
Tisto, kar smo uspeli izvedeti o novem projektu je, da naj bi gradnjo obeh postaj, torej železniške in avtobusne, ločili od komercialnega dela. Tuj vlagatelj naj bi torej gradil trgovski center, zabavišče in poslovne prostore, država železniško postajo, državno podjetje Slovenske železnice pa avtobusno postajo ob Vilharjevi cesti.
“… kot kaže, ne drži več zaveza, po kateri lahko zasebnik lahko dobi stavbo pravico pri komercialnem delu projekta šele po končanju javnega. Zdaj lahko, kot slišim, investitor svoj del projekta naredi po svoji zamisli, država pa bo lahko v sodelovanju z železnicami zgradila logistični del. To je varianta bi jo lahko imeli že na začetku, to bi bilo najbolj logično. Povsod je investitor v javno infrastrukturo država. V Avstriji so železnice celo največji investitor v državi in hkrati razvijalec mesta”, pravi mestni arhitekt Janez Koželj.
Zakaj smo torej čakali deset in več let. Da spoznamo, da lahko potniški center naredimo sami, da tujega investitorja nikoli nismo potrebovali. Generalnega direktorja Slovenskih železnic Dušana Mesa smo vprašali, ali so pogovori z zasebnim investitorjem zašli v slepo ulico? Pravi, da ne, je pa na nek način potrdil besede podžupana:
“Še vedno se dogovarjamo glede projekta. Res pa je, da iščemo tudi rešitev, da javni del delamo ločeno od zasebnega, prav zato, da se stvari ne komplicirajo, ker je veliko pravnih vprašanj. Treba je vedeti, da projekt Emonika ni projekt države oziroma železnic, ampak je lastnik projekta madžarsko podjetje Trigranit, ki se po novem imenuje Granit Polis in oni so 97 odstotni lastniki projekta. Izvedba, kako se bo stvar odvijala, je odvisna od njih ne pa od države ali od Slovenskih železnic ali mesta. Mi smo vse pogoje izpolnili, celo več, določene obveze smo sprejeli, da bi se projekt nadaljeval. Vendar med njimi še ni dogovora in tudi določene zahteve so kdaj take, ki niso uresničljive.”
Slovenija je torej pred desetletjem in več sklenila pogodbo, ki je očitno ovira za graditev potniškega centra. Če temu ne bi bilo tako, bi danes imeli avtobusno postajo na Vilharjevi cesti, kjer ljudem ne bi bilo treba delati prekrške, da bi lahko vstopili na avtobus, utrujenim gostom pa ne bi bilo treba posedati na robu pločnika. Trg OF in Masarykova cesta bi postala mestni bulvar, s širokim Šmartinskim podvozom, kjer ni bi bilo več cestnega zamaška. Ob njej bi verjetno zgradili pravosodno palačo. Tako pa se zdi, da se pri nas najbolj izplača čakanje in prelaganje vsega na kasnejši čas.
RECIKEL je prva trajnostna, zelena in odgovorna izposojevalnica koles, ki spodbuja preprečevanje nastajanja odpadkov, ponovno uporabo, zeleno mobilnost in zeleni turizem v pomurski regiji. V okviru IZMENJEVALNICE, še enega projekta Zavoda Rastišče iz Gornje Radgone, pa ljudje prinesejo oblačila, obutev in modne dodatke, namesto njih pa izberejo kakšen drug kos, ki ga je prinesel nekdo drug.
Čeprav Gornja Radgona sledi predvsem po vinu, je naša terenska ekipa nekaj pozornosti namenila tudi pivu. Vasja Golar, ustanovitelj kratf pivovarne Bevog, je slednjo pred devetimi leti zaradi papirologije in birokracije lažje odprl v Avstriji kot pri nas.
Pomurski sejem je znan predvsem po organizaciji Kmetijsko-živilskega sejma AGRA, pa tudi po mnogih drugih sejmih. A lani so ostali brez vseh, letos so jih nekaj le uspeli izvesti. V terenskem studiu Prvega v Gornji Radgoni se je ustavil predsednik uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec.
Da živijo Slovenci na Avstrijskem Koroškem, je v Sloveniji kar dobro znano, so tudi priznana avstrijska manjšina s svojimi pravicami. Slovenci pa živijo tudi na avstrijskem Štajerskem in so prav tako omenjeni v 7. členu Avstijske državne pogodbe. Odkar so leta 1988 ustanovili Kulturno društvo člen 7 za avstrijsko Štajersko, so opozorili nase. Pavlovo hišo v Potrni pri avstrijskem Bad Radkersburgu so prenovili s finančno pomočjo Dunaja in Ljubljane. Kulturni dom je prostor, ki je namenjen za medkulturna srečanja, kot hišo kulture za na Štajerskem živeče dvo in enojezično prebivalstvo. Susanne Weitlaner je predsednica Kulturnega društva Člen 7 za avstrijsko Štajersko in obiskali smo jo v Pavlovi hiši v Potrni.
Slovenija je za Expo pripravila ovalen paviljon z lesenim kupolastim ostrešjem in ozelenjeno fasado. Tudi Britanci in Finci so posegli po lesu. Singapur je v puščavski Dubaj vnesel pravo malo džunglo. Delovanje tega paviljona je odvisno samo od sončne energije. Brazilski paviljon pa je zasnovan kot lahka membrana, ki visi nad velikim, a plitkim bazenom. Nizozemci so v svoj paviljon vstavili vertikalni vrt – kjer voda, energija in užitne rastline ustvarjajo svoj življenjski prostor. Veliko zanimanja pritegneta tudi paviljona Združenih arabskih emiratov in Savdske Arabije. Kaj se sicer dogaja v Dubaju?
Nakupi prek spleta iz tretjih držav so se julija podražili, saj je začela veljati evropska direktiva, ki tudi za izdelke, cenejše od 22 evrov, ukinja olajšavo in nalaga plačilo davka. Na vse blago, kupljeno na spletu in dobavljeno iz držav zunaj Evropske unije, je tako obračunan uvozni DDV po stopnji, ki jo ima posamezna država članica. Zgornja meja vrednosti pošiljk, za katere je treba plačati samo DDV, je 150 evrov. Dražje pošiljke pa so še ocarinjene. Tej novi direktivi so se prodajalci prilagodili, saj prek sistema IOSS omogočajo plačilo DDV ob nakupu izdelka. Kupec tako izdelek v celoti plača ob naročilu. Vendar se nekje na poti do Slovenije zatakne, saj mora kupec ob prejemu pošiljke DDV plačati še enkrat. Kje se zatika in kako dobiti nazaj plačan DDV? Odgovori v prispevku, ki ga je pripravila Urška Henigman.
Od 18. do 24. oktobra poteka teden dobrodelnosti, ki ga Rdeči križ pripravlja v sodelovanju z RTV Slovenija. Z različnimi oddajami bomo ozaveščali o pomenu dobrodelnosti in zbirali prostovoljne prispevke za ljudi v stiski. Ob materialnem pomanjkanju so ljudje, ki živijo na robu, velikokrat tudi družbeno izolirani, kar še poglablja njihove stiske. Na Karitas tako razvijajo tudi programe socialnega vključevanja. Ljudje lahko pomagamo na različne načine; z materialnimi ali denarnimi donacijami, sočloveku pa lahko podarimo tudi svoj čas. Pomembno je, da smo najprej pozorni na svojo bližnjo okolico, svojce, družino ali pozabljene sorodnike. Čas preživet s sočlovekom je namreč prav toliko vreden, kot poštena denarna donacija.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravilih cestnega prometa je prinesel invalidom, ki imajo invalidske vozičke na motorni pogon, nove možnosti. Po tem zakonu lahko za vožnjo uporabljajo kolesarski pas, kolesarsko stezo ali kolesarsko pot. Temeljni kriterij pri določitvi prometne površine, po kateri se lahko giblje oseba na invalidskem vozičku, pa je seveda hitrost gibanja. Več pa v prispevku Petre Medved.
Na dnevu odprtih vrat si boste lahko od blizu ogledali in se naučili uporabljati superračunalnik EuroHPC Vega na Institutu informacijskih znanosti v Mariboru, pa Arctur-2 v podjetju Arctur v Novi Gorici, HPC Trdina na Fakulteti za informacijske študije v Novem mestu in superračunalniške gruče Akademske in raziskovalne mreže Slovenije – Arnesa ter Instituta Jožef Stefan na Teslovi ulici v Ljubljani. Več o superračunalnikih v prispevku, ki ga je pripravila Urška Henigman.
Danes je mednarodni dan bele palice. Bela palica je eden najizrazitejših simbolov slepote, saj je velikokrat prva stvar, ki jo opazimo pri ljudeh z okvarami vida. Ob tej priložnosti so v Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije opozorili na vrsto odprtih vprašanj, v nekaterih društvih in Združenju prijateljev slepih Slovenije pa ob tem dnevu pripravljajo tudi različne dejavnosti. Prispevek Petre Medved.
Piemont je severnoitalijanska dežela. Na njenem jugu leži mesto Valenza, ki slovi po izvrstnih draguljarjih, na njenem severu pa hudourniki, ki iz globočin najvišjih alpskih gora še vedno prinašajo zlato. In kjer je zlato, so tudi iskalci zlata
Svet Evrope pozdravlja napredek Slovenije pri preprečevanju nasilja nad ženskami in otroki.
RTV 365 je nov spletni portal RTV Slovenija, kjer so na enem mestu zbrane vse RTV-vsebine: filmi, serije, dokumentarci, radijske in televizijske oddaje, podkasti, risanke in številne druge domače in tuje produkcije. Z njim želimo še izboljšati uporabniško izkušnjo dostopa do naših vsebin. Do svojih najljubših vsebin lahko zdaj uporabniki dostopajo še bolj enostavno, kjerkoli in kadarkoli. Nov portal je uporabniku bolj prijazen in pregleden, saj so na voljo tudi nove možnosti dostopa do vsebin: lahko se naročijo na priljubljene vsebine, ustvarijo svoj seznam vsebin in pogledajo zgodovino svojih ogledov in poslušanj. Pri predvajalniku avdio in video vsebin ohranjamo možnosti, ki smo jih vzpostavili že pri RTV 4D, to so možnosti časovnega zamika, dodajanja podnapisov, dodatnega zvočnega kanala in posnetka s tolmačem, dodatno pa lahko uporabniki vključijo tudi »način kina« (ang. theater mode). Po novem letu bomo zdajšnji portal RTV 4D ugasnili in vse vsebine premestili na RTV 365.? Posebna novost portala je tudi Filmoteka, knjižnica slovenskih filmov in filmov, pri katerih so sodelovali domači producenti. Njeno poslanstvo je omogočiti izbor domačih filmskih naslovov ter njihov enostaven in cenovno dostopen ogled kjerkoli in kadarkoli. Filmoteka nastaja v sodelovanju RTV Slovenija s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob podpori Ministrstva za kulturo. Na Prvem je novost predstavil Anže Ančimer, vodja Multimedijskega centra RTV Slovenija. Vabljeni na nov portal rtv365.si!
Med iskanjem zdravila za covid se ne obračamo le k novim učinkovinam, ki jih pospešeno razvija farmacevtska industrija, ampak tudi k starim, že poznanim zdravilom. Tako so zdravniki za zdravljenje okužbe z novim koronavirusom že segli po zdravilih proti malariji, eboli in revmi, največ zanimanja najširše javnosti pa je sprožilo zdravilo proti parazitom Ivermektin. Čeprav pandemija traja že poldrugo leto, raziskave še niso podale verodostojnega odgovora, ali naj ivermektin dobi mesto med zdravili za koronavirusno bolezen ali ne. Med državami, ki uporabljajo ivermektin, je Peru. Kakšne so njihove izkušnje? Kaj pravijo njihovi podatki in študije? Kolega Iztok Konc se je pogovarjal z infektologinjo in mlado raziskovalko Paola Rondan na Univerzi San Marcos v perujskem glavnem mestu Lima. Foto: Zajem zaslona (13.10.21)/ OurWorldInData
Za čas izdane karantene samozaposleni niso upravičeni do nadomestila izpada dohodkov
Strokovnjaki opozarjajo na povečanje deleža predebelih otrok. Dejstvo je, da so otroci prek različnih medijev in kanalov vsakodnevno izpostavljeni oglasom za nezdrava oziroma manj kakovostna živila in Zveza potrošnikov Slovenije opozarja, da je potrebno poostriti regulativo na tem področju. Tudi evropska potrošniška organizacija, ki je izvedla raziskavo, poziva Evropsko komisijo, naj uredi trženje nezdravih živil na ravni EU. Potrebujemo zavezujoča pravila, ki bodo temeljila na prehranskih smernicah Svetovne zdravstvene organizacije, je njeno sporočilo. Kako bolj zaščititi otroke – o tem sprašujemo Zvezo potrošnikov Slovenije in Oglaševalsko zbornico.
Malteška novinarka Daphne Caruana Galicija je 16. oktobra 2017 umrla v eksploziji avtomobila bombe. Sledi naročnikov umora so sledile v sam vrh malteške politike. Kako počasi so mleli sodni mlini in kdo od odgovornih za umor se je znašel za zapahi v tokratni Inforetrospektivi.
Letošnja Nobelova nagrada za ekonomijo gre v roke trem ekonomistom. Kanadčanu Davidu Cardu za empirični prispevek k ekonomiki dela ter Američanu Joshui Angristu in Nizozemcu Guidu Imbensnu za metodološki prispevek k analizi vzročnih razmerij. Za kaj konkretno so bili nagrajeni, pa v pogovoru Urške Jereb z ekonomistom Rokom Sprukom.
Na dan boja proti bolećini ozaveščamo o pomembnosti obvladovanja bolečine. V povprečju posameznik občuti deset vrst bolečine na letu. Najpogostejša je bolečina v križu, ki jo doživlja polovica ljudi, vsaj enkrat v življenju pa jo doživi skoraj vsak. Z dr. Gorazdom Požlepom se je pogovarjal Marko Rozman.
V 97. letu je preminil Dr. Ljubo Bavcon, upokojeni zaslužni profesor kazenskega prava na Pravni fakulteti v Ljubljani. Znan je bil po tem, da se je tudi po upokojitvi še vedno odziva na anomalije v družbi, saj se je spominjal številnih napak različnih politikov v različnih političnih sistemih in svaril pred tem, da bi jih sedanji politiki ponavljali. Mnogi njegovi študenti različnih generacij poudarjajo, da je bil zaradi svoje strokovnosti in tudi sicer bolj gospod kot pa tovariš že v socialističnih časih, poleg tega pa je znal vselej prisluhniti tudi mnenjem in stališčem tistih, ki jim je predaval. V oddaji Razkošje v glavi ga je pred 4 leti gostil Dušan Berne. Modre besede dr. Ljuba Bavcona so bile odmevne že takrat. Danes bi lahko rekli, da so bile preroške.
Neveljaven email naslov