Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kakšen je pomen in kakšen namen mestnih središč? Kaj bi moralo biti v njih, kakšna ponudba - za turiste ali za domačine? Kaj ne bi smelo manjkati – trgovine, restavracije, kulturne ustanove, tržnica, nočni lokali …? So mestna jedra namenjena prebivalcem ali turistom, kako ustaviti odseljevanje prebivalcev in oddajanje nepremičnin zgolj v turistične namene? Bi moral biti strogi center mesta povsod peš cona, bi ga morali urediti, kako se s tem spoprijemajo mestne oblasti, kakšne načrte imajo? Kako se s temi vprašanji soočajo v Ljubljani, Mariboru, Zagrebu, Rimu in Bruslju?
Kakšna naj bodo stara mestna jedra, kaj naj ponujajo, so namenjena prebivalcem ali turistom?
Poletja je konec, z njim se je končala tudi glavna turistična sezona, vsaj ob morju, jezerih in rekah. V mestih pa ta traja pravzaprav skozi vse leto in turistični obisk spreminja tudi naša mestna središča. Dan po dnevu brez avtomobila in nekaj dni pred svetovnim dnevom turizma na Prvem razmišljamo o mestnih središčih, njihovem pomenu in namenu. Kaj bi moralo biti v njih, kakšna ponudba – za turiste ali za domačine? In kaj ne bi smelo manjkati – trgovine, restavracije, kulturne ustanove, tržnica, nočni lokali? So mestna jedra namenjena prebivalcem ali turistom, kako ustaviti odseljevanje prebivalcev in oddajanje nepremičnin zgolj v turistične namene? Bi moral biti strogi center mesta povsod peš cona, bi ga morali urediti, kako se s tem spoprijemajo mestne oblasti, kakšne načrte imajo?
Obiskovalci in prebivalci slovenske prestolnice, sodeč vsaj po sodelujočih v anketi in poslušalcih, ki so nas poklicali, v centru Ljubljane pogrešajo predvsem več zelenja in mirnih kotičkov za srečevanje prebivalcev. Motijo jih občasna prevelika gneča, glasna glasba iz gostinskih lokalov (zlasti v nočnem času), številni količki v strogem centru, stalno menjavanje najemnikov trgovinic v stari Ljubljani in to, da je velika večina ponudbe osredotočena le na turiste. Ali kot je povedala poslušalka Ana iz Ljubljane:
“Jaz v stari Ljubljani zaenkrat še vztrajam, mnogi se odseljujejo in svoje stanovanje raje oddajo turistom. Je pa res, da se moram za vsak žebelj odpeljati v enega od trgovskih središč na obrobju mesta, medtem ko spominek dobim na vsakem koraku.”
In kako na zgornja vprašanja odgovarja uprava Mestne občine Ljubljana?
“Živahno dogajanje v starem mestnem jedru Ljubljane, ki ga prvenstveno urejamo za meščanke in meščane, čeprav je njegova privlačnost za obiskovalce nesporna, je posledica jasno začrtane vizije Ljubljana 2025 ter številnih projektov in ukrepov, ki smo jih izvedli na njeni podlagi. V njej je kot ena izmed ključnih vrednot zapisano sonaravno urejanje mesta, ki temelji na konceptu trajnostnega razvoja. Kot enega izmed osrednjih ukrepov za dosego tega cilja izpostavljamo ureditev nabrežij Ljubljanice z novimi mostovi, prenovo javnih prostorov ter zaprtje mestnih ulic in trgov za motorizirani promet. Z ureditvijo javnega prostora in oživljanjem nekdaj prezrtih kotičkov tega dela mesta nam je uspelo spremeniti demografsko sliko in znova spodbuditi priseljevanje vanj, razširiti pojmovanje starega mestnega jedra ter preusmeriti turiste tudi na novo urejena območja.
Povečano zanimanje za Ljubljano posledično vpliva na izboljšano ponudbo na več ravneh – za Ljubljančane in turiste: Ljubljana je bolj zanimiva za izvedbo mednarodnih dogodkov, izboljšuje se kulinarična ponudba, več je interesa za tuje investicije v izgradnjo infrastrukture, večja je ponudba trgovin in dostopnih blagovnih znamk, vedno več je mladih, ki se uresničujejo svojo vizijo ekoloških trgovin ali domače obrti in v centru mesta odprejo prodajalno. Vsa ta bogata ponudba je seveda pred pragom dostopna tudi domačinom.
Posebno pozornost posvečamo upravljanju turističnih tokov, kajti eden od naših strateških ciljev je soustvarjanje pogojev za prijetno sobivanje meščanov in turistov. S tem namenom je Turizem Ljubljana poleti 2017 že drugič zapored izvedli raziskavo Odnos meščanov do turizma, ki je pokazala, da je odnos pozitiven, saj 91 odstotkov meščanov meni, da razvoj turizma prispevka k razvoju Ljubljane. Z namenom, da vseeno zmanjšamo obremenjenost mestnega jedra, razvijamo atraktivne ter inovativne turistične proizvode izven mestnega središča in poleg tega spodbujamo selitev prireditev na javnih površinah na lokacije izven strogega centra Ljubljana. Prav tako si prizadevamo za preusmerjanje turističnih tokov iz Ljubljane v regijo Osrednja Slovenija.
V Mestni občini Ljubljana si bomo še naprej prizadevali za to, da bo to okolje privlačno tako za prebivalce tega dela mesta, kakor tudi za ostale Ljubljančanke in Ljubljančane ter turiste – da bo torej zadovoljevalo potrebe vseh teh skupin in ostalo mesto (njihovih) srečevanj.”
Kako pa na vprašanja o ponudbi mestnega središča, oživljanju tega dela in sobivanju prebivalcev s turisti odgovarja Mestna občina Maribor?
“Maribor ima za standarde drugega mesta zelo bogato kulturno ponudbo, prav tako je v mestu tudi zaradi pomoči mariborske občine iz leta v leto vidno izboljšanje gostinske ponudbe. Predlogi za oživitev mestnega jedra so bili sprva pripravljeni v mestni upravi, kasneje pa se je razpravljalo tudi v širšem krogu, npr. s predstavniki gostincev v starem mestnem jedru. MO Maribor tako torej išče skupni jezik z uporabniki in lastniki lokalov v mestu ter stremi k čim bolj živahnemu dogajanju skozi vse leto.
Od leta 2015 beležimo konstantno rast turizma, v letu 2018 pa kar 30% rast v primerjavi z lanskim letom. Leta 2015 je mesto že preseglo število nočitev iz leta 2012, ki je bilo do takrat rekordno leto zaradi Evropske prestolnice kulture. Zaradi prej navedenih ukrepov je v mestu od leta 2012 tudi porast dogodkov v centru mesta, porast je približno 30%.
Vizija mesta je kakovostno in živahno življenje meščanov ter privabljanje turistov s pestro ponudbo dogajanja. K temu bo MO Maribor pripomogla tudi z evropskimi kohezijskimi sredstvi, ki se delijo na tri sklope, in sicer: energetska sanacija stavb, urbana prenova in spodbujanje mobilnosti. Slednja dva sklopa bosta predvsem vidna v starem mestnem jedru in njegovi okolici, MO Maribor ima namreč namen urediti Dravsko nabrežje, prenoviti Vojašniški trg skupaj s prenovo Sodnega stolpa in vzpostavitvijo Vinogradniškega muzeja, prenoviti celotno promenado v Mestnem parku, obnoviti Skate park, vzpostaviti park ob Pekrskem potoku, obnoviti Rotovški trg in tri pripadajoče objekte in prenoviti Koroško cesto.”
In še pogled čez mejo: v glavnem mestu naše južne sosede, Zagrebu, trenutno živi okrog 800 tisoč prebivalcev. Mesto je v zadnjih 20-ih letih doživelo strahovito rast, kar je povzročilo velike preglavice urbanistom, ena večjih težav je prevelik promet. Poleg tega se je Zagreb v zadnjih letih povzpel v sam vrh turistične ponudbe na Hrvaškem, kar ima za posledico izseljevanje ljudi iz starega mestnega jedra. Naša zagrebška dopisnica Tanja Borčić Bernard se je o tem pogovarjala z načelnico mesta Zagreba za strategijsko načrtovanje in razvoj Sanjo Jerković.
“Turizem je kot zdravilo, kot sirup. Če ga popijete v normalnih količinah, vam bo pomagal, če pa popijete celo stekleničko, se boste zastrupili.” (Sanja Jerković)
Janko Petrovec, dopisnik iz Italije, pravi, da ima Rim to srečo, da ga hoče zaradi neizmernega zgodovinskega bogastva vsaj enkrat v življenju obiskati vsak kulturen Evropejec. Če bi sodili po urejenosti mesta in vzdrževanosti infrastruktur, pa bi pomislili, da hoče Rim turiste prej odgnati kot pridobiti: ulice so v obupnem stanju, javni promet deluje komaj za silo, kolesarskih stez in pravih peš con pa v mestu preprosto ni. Rim je do te mere razvajen, da bodo romarji in turisti prišli ne glede na vse, da se ne trudi niti glede prireditev: razen vrhunskih likovnih razstav ga druga italijanska mesta prekašajo domala na vseh področjih.
“Rimljani so tudi trmasti: še vedno prebivajo po vseh zgodovinskih četrtih mesta in se ne pustijo izgnati. Pohod “biendbijev” – se pravi stanovanj, preoblikovanih v turistične namestitve – je kljub temu zaskrbljujoč. Očarljivi srednjeveški Monti, na primer, ki leži med glavno železniško postajo in Kolosejem, je še pred par leti veljal za utrdbo “rimljanstva”; zdaj je tudi Monti poln “biendbijev” in restavracij z meniji, napisanimi zgolj v angleščini.” (Janko Petrovec)
Bruselj je razmeroma majhna in obvladljiva evropska prestolnica z milijonom in 200 tisoč prebivalci. Po terorističnih napadih v Parizu in nato v Bruslju je število turistov upadlo, zato so si zadnja leta predvsem prizadevali popraviti njegov sloves in znova pritegniti turiste. Pred dobrimi tremi leti so razširili območje za pešce, a polemike med zagovorniki in nasprotniki ne potihnejo, poroča Erika Štular. Po oceni mestnih oblasti jim je sicer uspelo preprečiti, da bi Bruselj preplavilo neobvladljivo število turistov in izrinilo domačine, tako kot se je to na primer zgodilo Dubrovniku. A kljub temu se vse pogosteje razvname razprava o tem, da zaradi turistov v mestu ne bo več najemnih stanovanj za Bruseljčane, pojasnjuje Patrick Bontinck, izvršni direktor organizacije Visit.Brussels
“Vrniti se moramo k bistvu turizma – stikom z ljudmi, spoznavanju kultur, doživetjem. Kjer ni prijetno domačinom, je neprijetno tudi za turiste.” (Patrick Bontinck)
4429 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kakšen je pomen in kakšen namen mestnih središč? Kaj bi moralo biti v njih, kakšna ponudba - za turiste ali za domačine? Kaj ne bi smelo manjkati – trgovine, restavracije, kulturne ustanove, tržnica, nočni lokali …? So mestna jedra namenjena prebivalcem ali turistom, kako ustaviti odseljevanje prebivalcev in oddajanje nepremičnin zgolj v turistične namene? Bi moral biti strogi center mesta povsod peš cona, bi ga morali urediti, kako se s tem spoprijemajo mestne oblasti, kakšne načrte imajo? Kako se s temi vprašanji soočajo v Ljubljani, Mariboru, Zagrebu, Rimu in Bruslju?
Kakšna naj bodo stara mestna jedra, kaj naj ponujajo, so namenjena prebivalcem ali turistom?
Poletja je konec, z njim se je končala tudi glavna turistična sezona, vsaj ob morju, jezerih in rekah. V mestih pa ta traja pravzaprav skozi vse leto in turistični obisk spreminja tudi naša mestna središča. Dan po dnevu brez avtomobila in nekaj dni pred svetovnim dnevom turizma na Prvem razmišljamo o mestnih središčih, njihovem pomenu in namenu. Kaj bi moralo biti v njih, kakšna ponudba – za turiste ali za domačine? In kaj ne bi smelo manjkati – trgovine, restavracije, kulturne ustanove, tržnica, nočni lokali? So mestna jedra namenjena prebivalcem ali turistom, kako ustaviti odseljevanje prebivalcev in oddajanje nepremičnin zgolj v turistične namene? Bi moral biti strogi center mesta povsod peš cona, bi ga morali urediti, kako se s tem spoprijemajo mestne oblasti, kakšne načrte imajo?
Obiskovalci in prebivalci slovenske prestolnice, sodeč vsaj po sodelujočih v anketi in poslušalcih, ki so nas poklicali, v centru Ljubljane pogrešajo predvsem več zelenja in mirnih kotičkov za srečevanje prebivalcev. Motijo jih občasna prevelika gneča, glasna glasba iz gostinskih lokalov (zlasti v nočnem času), številni količki v strogem centru, stalno menjavanje najemnikov trgovinic v stari Ljubljani in to, da je velika večina ponudbe osredotočena le na turiste. Ali kot je povedala poslušalka Ana iz Ljubljane:
“Jaz v stari Ljubljani zaenkrat še vztrajam, mnogi se odseljujejo in svoje stanovanje raje oddajo turistom. Je pa res, da se moram za vsak žebelj odpeljati v enega od trgovskih središč na obrobju mesta, medtem ko spominek dobim na vsakem koraku.”
In kako na zgornja vprašanja odgovarja uprava Mestne občine Ljubljana?
“Živahno dogajanje v starem mestnem jedru Ljubljane, ki ga prvenstveno urejamo za meščanke in meščane, čeprav je njegova privlačnost za obiskovalce nesporna, je posledica jasno začrtane vizije Ljubljana 2025 ter številnih projektov in ukrepov, ki smo jih izvedli na njeni podlagi. V njej je kot ena izmed ključnih vrednot zapisano sonaravno urejanje mesta, ki temelji na konceptu trajnostnega razvoja. Kot enega izmed osrednjih ukrepov za dosego tega cilja izpostavljamo ureditev nabrežij Ljubljanice z novimi mostovi, prenovo javnih prostorov ter zaprtje mestnih ulic in trgov za motorizirani promet. Z ureditvijo javnega prostora in oživljanjem nekdaj prezrtih kotičkov tega dela mesta nam je uspelo spremeniti demografsko sliko in znova spodbuditi priseljevanje vanj, razširiti pojmovanje starega mestnega jedra ter preusmeriti turiste tudi na novo urejena območja.
Povečano zanimanje za Ljubljano posledično vpliva na izboljšano ponudbo na več ravneh – za Ljubljančane in turiste: Ljubljana je bolj zanimiva za izvedbo mednarodnih dogodkov, izboljšuje se kulinarična ponudba, več je interesa za tuje investicije v izgradnjo infrastrukture, večja je ponudba trgovin in dostopnih blagovnih znamk, vedno več je mladih, ki se uresničujejo svojo vizijo ekoloških trgovin ali domače obrti in v centru mesta odprejo prodajalno. Vsa ta bogata ponudba je seveda pred pragom dostopna tudi domačinom.
Posebno pozornost posvečamo upravljanju turističnih tokov, kajti eden od naših strateških ciljev je soustvarjanje pogojev za prijetno sobivanje meščanov in turistov. S tem namenom je Turizem Ljubljana poleti 2017 že drugič zapored izvedli raziskavo Odnos meščanov do turizma, ki je pokazala, da je odnos pozitiven, saj 91 odstotkov meščanov meni, da razvoj turizma prispevka k razvoju Ljubljane. Z namenom, da vseeno zmanjšamo obremenjenost mestnega jedra, razvijamo atraktivne ter inovativne turistične proizvode izven mestnega središča in poleg tega spodbujamo selitev prireditev na javnih površinah na lokacije izven strogega centra Ljubljana. Prav tako si prizadevamo za preusmerjanje turističnih tokov iz Ljubljane v regijo Osrednja Slovenija.
V Mestni občini Ljubljana si bomo še naprej prizadevali za to, da bo to okolje privlačno tako za prebivalce tega dela mesta, kakor tudi za ostale Ljubljančanke in Ljubljančane ter turiste – da bo torej zadovoljevalo potrebe vseh teh skupin in ostalo mesto (njihovih) srečevanj.”
Kako pa na vprašanja o ponudbi mestnega središča, oživljanju tega dela in sobivanju prebivalcev s turisti odgovarja Mestna občina Maribor?
“Maribor ima za standarde drugega mesta zelo bogato kulturno ponudbo, prav tako je v mestu tudi zaradi pomoči mariborske občine iz leta v leto vidno izboljšanje gostinske ponudbe. Predlogi za oživitev mestnega jedra so bili sprva pripravljeni v mestni upravi, kasneje pa se je razpravljalo tudi v širšem krogu, npr. s predstavniki gostincev v starem mestnem jedru. MO Maribor tako torej išče skupni jezik z uporabniki in lastniki lokalov v mestu ter stremi k čim bolj živahnemu dogajanju skozi vse leto.
Od leta 2015 beležimo konstantno rast turizma, v letu 2018 pa kar 30% rast v primerjavi z lanskim letom. Leta 2015 je mesto že preseglo število nočitev iz leta 2012, ki je bilo do takrat rekordno leto zaradi Evropske prestolnice kulture. Zaradi prej navedenih ukrepov je v mestu od leta 2012 tudi porast dogodkov v centru mesta, porast je približno 30%.
Vizija mesta je kakovostno in živahno življenje meščanov ter privabljanje turistov s pestro ponudbo dogajanja. K temu bo MO Maribor pripomogla tudi z evropskimi kohezijskimi sredstvi, ki se delijo na tri sklope, in sicer: energetska sanacija stavb, urbana prenova in spodbujanje mobilnosti. Slednja dva sklopa bosta predvsem vidna v starem mestnem jedru in njegovi okolici, MO Maribor ima namreč namen urediti Dravsko nabrežje, prenoviti Vojašniški trg skupaj s prenovo Sodnega stolpa in vzpostavitvijo Vinogradniškega muzeja, prenoviti celotno promenado v Mestnem parku, obnoviti Skate park, vzpostaviti park ob Pekrskem potoku, obnoviti Rotovški trg in tri pripadajoče objekte in prenoviti Koroško cesto.”
In še pogled čez mejo: v glavnem mestu naše južne sosede, Zagrebu, trenutno živi okrog 800 tisoč prebivalcev. Mesto je v zadnjih 20-ih letih doživelo strahovito rast, kar je povzročilo velike preglavice urbanistom, ena večjih težav je prevelik promet. Poleg tega se je Zagreb v zadnjih letih povzpel v sam vrh turistične ponudbe na Hrvaškem, kar ima za posledico izseljevanje ljudi iz starega mestnega jedra. Naša zagrebška dopisnica Tanja Borčić Bernard se je o tem pogovarjala z načelnico mesta Zagreba za strategijsko načrtovanje in razvoj Sanjo Jerković.
“Turizem je kot zdravilo, kot sirup. Če ga popijete v normalnih količinah, vam bo pomagal, če pa popijete celo stekleničko, se boste zastrupili.” (Sanja Jerković)
Janko Petrovec, dopisnik iz Italije, pravi, da ima Rim to srečo, da ga hoče zaradi neizmernega zgodovinskega bogastva vsaj enkrat v življenju obiskati vsak kulturen Evropejec. Če bi sodili po urejenosti mesta in vzdrževanosti infrastruktur, pa bi pomislili, da hoče Rim turiste prej odgnati kot pridobiti: ulice so v obupnem stanju, javni promet deluje komaj za silo, kolesarskih stez in pravih peš con pa v mestu preprosto ni. Rim je do te mere razvajen, da bodo romarji in turisti prišli ne glede na vse, da se ne trudi niti glede prireditev: razen vrhunskih likovnih razstav ga druga italijanska mesta prekašajo domala na vseh področjih.
“Rimljani so tudi trmasti: še vedno prebivajo po vseh zgodovinskih četrtih mesta in se ne pustijo izgnati. Pohod “biendbijev” – se pravi stanovanj, preoblikovanih v turistične namestitve – je kljub temu zaskrbljujoč. Očarljivi srednjeveški Monti, na primer, ki leži med glavno železniško postajo in Kolosejem, je še pred par leti veljal za utrdbo “rimljanstva”; zdaj je tudi Monti poln “biendbijev” in restavracij z meniji, napisanimi zgolj v angleščini.” (Janko Petrovec)
Bruselj je razmeroma majhna in obvladljiva evropska prestolnica z milijonom in 200 tisoč prebivalci. Po terorističnih napadih v Parizu in nato v Bruslju je število turistov upadlo, zato so si zadnja leta predvsem prizadevali popraviti njegov sloves in znova pritegniti turiste. Pred dobrimi tremi leti so razširili območje za pešce, a polemike med zagovorniki in nasprotniki ne potihnejo, poroča Erika Štular. Po oceni mestnih oblasti jim je sicer uspelo preprečiti, da bi Bruselj preplavilo neobvladljivo število turistov in izrinilo domačine, tako kot se je to na primer zgodilo Dubrovniku. A kljub temu se vse pogosteje razvname razprava o tem, da zaradi turistov v mestu ne bo več najemnih stanovanj za Bruseljčane, pojasnjuje Patrick Bontinck, izvršni direktor organizacije Visit.Brussels
“Vrniti se moramo k bistvu turizma – stikom z ljudmi, spoznavanju kultur, doživetjem. Kjer ni prijetno domačinom, je neprijetno tudi za turiste.” (Patrick Bontinck)
Medtem ko je že začel teči prvi prijavni rok za vpis na fakultete, so se v stiski znašli posamezni dijaki, ki so ugotovili, da se s poklicno maturo in opravljenim petim predmetom ne morejo vpisati na določene študijske programe, za katere to ob njihovem vpisu na srednjo šolo ni veljalo. Spremembe razpisnih pogojev bodo prizadele predvsem kandidate ljubljanskih fakultet, drugi dve večji univerzi v Sloveniji pa sta težavo rešili. Tematika vpisnih pogojev sicer ni nova, že dalj časa strokovnjaki opozarjajo, da je vpis na fakultete preveč odprt in se na posamezne študijske programe vpisujejo tudi dijaki brez ustreznega predznanja za določeno študijsko področje. Do zdaj se namreč 38. člen Zakona o visokem šolstvu, ki govori o pogojih vpisa, v praksi ni upošteval, z novim potrjevanjem akreditacij pa so se na podlagi smernic NAKVIS-a razpisni pogoji na nekatere študijske programe predvsem v Ljubljani zaostrili.
Vlada je na pobudo Ministrstva za kulturo leto 2023 razglasila za leto pesnika Karla Destovnika Kajuha. Nacionalna obeležitev Kajuhovega leta je poklon pesnikovi ustvarjalnosti in njegovi zgodovinski vlogi v kolektivni zavesti Slovencev. Umrl je 22. februarja leta 1944, star 21 let. Pod okriljem Knjižnice Velenje je nastala zbirka Kajuh 100, ki osvetljuje Kajuhovo delo in življenje, zadnja sedma knjiga pa je strip – Kajuh, pesnik partizan. Z avtorjema Zoranom Smiljaničem in Marijanom Pušavcem se je pogovarjala Darja Groznik.
V preteklem mesecu je v občini Ljubljana brez osebne ginekologinje oziroma ginekologa ostalo skoraj 6500 žensk. K temu je treba prišteti tudi to, da je stanje glede dostopa do primarne ginekološke obravnave v osrednjeslovenski regiji že leta najslabše ter se iz leta v leto celo slabša. O tem kakšno je trenutno stanje na področju primarne ginekologije, kaj lahko pričakujemo v prihodnje in kaj to pomeni za zdravje žensk, v današnji Aktualni temi, ki jo je pripravila Tita Mayer.
Nova stanovanjska politika predvideva izgradnjo 5000 javnih najemnih stanovanj do leta 2026, nato pa vsako leto dodatnih 3000. Ob tem se odpira vprašanje višine najemnin. Zdajšnje neprofitne najemnine bi se lahko do leta 2026 zamenjale s stroškovnimi, dunajski model, po katerem se zgleduje vlada, pa predvideva povprečne stroškovne najemnine v višini 15 odstotkov dohodka družine. Na Dunaju sicer več kot polovica prebivalcev živi v najemniških stanovanjih, ki so cenovno zelo ugodna, dostop do njih pa ima velika večina Dunajčanov in ne zgolj socialno šibkejši.
Zdaj pa v Toskano, na karneval v Viareggiu. Gre za eno najbolj znanih pustnih prireditev v Italiji. Domačini se na njej predstavljajo z ogromnimi alegoričnimi vozovi na politične in druge družbene teme. Predstava na priobalni promenadi je obilno zabeljena s plesom in rajanjem – zlasti letos, ko karneval v Viareggiu praznuje 150 let.
Letos mineva 150 let od prve povorke maskiranih meščanov oziroma prvega mestnega korza na Ptuju. 25. februarja 1873 so se namreč našemljeni Ptujčani podali na sprehod oziroma vožnjo po mestnih ulicah. Mestni pustni korzo so v sklopu že 63. kurentovanja izvedli tudi letos, ko mineva 10 let, odkar je bil vnovič vključen v javni del ptujskih pustnih prireditev.
Informativni dnevi znova potekajo na šolah in fakultetah, tako da lahko kandidati poleg informacij o programih dobijo tudi vtis o prostorih, osebju in vzdušju na izobraževalni ustanovi. Preverili smo, kako potekajo, hkrati pa izpostavili nekaj programov, ki imajo leto za leto omejitev vpisa. Pri izbiri šole ali študija naj mlade v prvi vrsti vodijo lastni interesi in sposobnosti, pa poudarja psihologinja in svetovalna delavka na eni od ljubljanskih gimnazij.
Danes mineva 15 let od razglasitve neodvisnosti Kosova, ki ga Srbija, pa tudi Rusija, Kitajska in 5 članic Evropske unije ni priznalo. V Prištini so neodvisnost razglasili po devetih letih pod upravo Združenih narodov in po neuspehu mirovnih pogajanj, ki so sledila krvavemu konfliktu v letih 1998 in 1999; tega so končali letalski napadi Nata na takratno Jugoslavijo. V Prištini, kjer danes poteka vrsta prireditev, se je tudi o prihodnosti Kosova in odnosih s Srbijo s kosovskim premierom Albinom Kurtijem pogovarjal naš dopisnik Boštjan Anžin.
Te dni mineva 200 let od rojstva začetnika naravnega atmosferskega zdravljenja Švicarja iz Wangna Arnolda Riklija, ki je spodbujal zdrav način življenja. Arnold Rikli je že pred 150. leti uporabljal naturopatske metode, ki so vse bolj priljubljene in priznane tudi danes. Ob obletnici si različni deležniki na Bledu prizadevajo zato, da bi Riklijevo dediščino tudi dejavno vključili v ponudbo blejskega turizma.
Radiotelevizija Slovenija prvič po letu 2015 posluje s pozitivno ničlo, kažeta letno poročilo in zaključni račun, ki ju je včeraj sprejel nadzorni svet RTV. Zavod je lani ustvaril dobiček v višini 96 tisoč evrov. Kljub vzpodbudnim številkam pa se s poročilom v koordinaciji novinarskih sindikatov RTVS ne strinjajo in opozarjajo, da se rušenje javne RTV nadaljuje. Ustavno sodišče pa danes vnovič odloča o predlogu za začasno zadržanje novele zakona o Radioteleviziji Slovenija. Sindikati ob tem pričakujejo odgovorno odločitev, ki je danes sicer še ni pričakovati.
V naše glavno mesto so danes na protestni shod prišli poklicni gasilci iz vse Slovenije. Z baklami in sirenami so želeli opozoriti na nizke plače in dejstvo, da jih oblast hvali in ljudstvo slavi, ko rešujejo življenja in imetje, ko bi želeli dostojno plačo, pa so spregledani. Njihov protest je spremljal Robert Škrjanc.
Čebelarstvo, čebelji pridelki in apiterapija lahko lepo dopolnjujejo turistično ponudbo na Cerkljanskem. V Cerknem smo se pogovarjali z Janjo Likar, diplomirano inženirko zootehnike, čebelarko, apiterapevtko ter terapevtsko maserko, ki je po spletu družinskih okoliščin prevzela očetov čebelnjak in se začela ukvarjati s čebelarstvom.
V rokodelskem društvu Drikelc izdelujejo različne rokodelske izdelke, pri katerih so najpomembnejše ročne spretnosti. Največje število članov predstavljajo lesarji, ki izdelujejo različne uporabne stvari, maske, pa tudi glasbila. Naš sogovornik je bil predsednik rokodelskega društva Marko Obit.
V terenskem studiu so se nam pridružili trije laufarji v tradicionalnih maskah. Najstarejši, ki je tudi neformalni vodja, je spregovoril in nam zaupal, kaj se dogaja v Cerknem, pa tudi, kaj jih skrbi.
Posvetili smo se narečni govorici materinščine, spontani govorici, ki je nastajala na Cerkljanskem. Matematik dr. Marko Razpet, ki sicer živi v Domžalah, je dolga leta zbiral narečno gradivo krajev svojega otroštva in zapisoval besedišče, ki se počasi topi v splošni pogovorni govorici. Med drugim je napisal pravi slovar cerkljanščine z etimološko razlago besed, ki so prevedene v knjižno slovenščino in tako ohranil izraze, ki jih danes ni več slišati. Dr. Marko Razpet že dolga leta razvija tudi spletišče o zgodovini, ljudeh in posebnostih Cerkljanskega, kjer se lahko naučite tudi marsikaj iz vsebine knjige Kako se reče po cerkljansko.
Slovenski vodniki reševalnih psov in drugi člani ekip so že prišli iz Turčije, kjer so reševali življenja. Med njimi je tudi Marko Bručan, ki mu je z madžarsko ekipo uspelo rešiti leto in pol starega otroka in njegovo mamo. Obiskal nas je na Prvem in predstavil ter orisal dogajanje na terenu.
13. februarja leta 1946 je bil ustanovljen radio Združenih narodov. Meritve raziskave ugotavljajo, da je radio kljub častitljivi starosti še vedno eden najbolj poslušanih in zaupanja vrednih medijev. Gre za medij ki globalno gledano lahko doseže 95 odstotkov svetovnega prebivalstva vseh slojev. geslo letošnjega svetovnega dne, ki ga obeležujemo danes se glasi Radio in mir. Način podajanja vsebine po radiu lahko v posameznih okoliščinah poveča ali zmanjša napetosti. Radio seveda lahko podžge konflikt, vendar pa si bo profesionalni radio v praksi prizadeval za pomiritev konflikta ali napetosti in tako preprečil njuno povečanje ali prispeval k pomiritvi in začetkom mirovnih pogajanj. Verodostojni programi in neodvisno poročanje so po prepričanju Unesca zato temelj za vzdržno demokracijo in dobro vladanje. Več v pogovoru s prof. dr. Igorjem Vobičem iz Fakultete za družbene vede v Ljubljani.
Ljudje smo različni. Veselijo nas različne stvari, imamo svoje navade, razvade in smo zelo pogosto tudi zbiralci različnih predmetov, ki nas razveseljujejo. Zdravka Abram ima prav posebno zbirateljsko žilico, ki ni običajna. V skoraj petih fasciklih je zbrala več kot 1000 etiket vin, ki jih je okusila ob različnih priložnostih. Ob vsaki etiketi, ki jo spretno spravi z vinske steklenice, zapiše, kdaj in ob kateri priložnosti je bila steklenica odprta, pa tudi kakšne druge posebnosti dogodka.
V Stari Fužini v Bohinju Pr'Andrejco že od leta 1889 deluje mlin na vodna mlinska kolesa, ki je še edini tovrstni delujoči mlin na Zgornjem Gorenjskem. Toni Zupanc je že četrta generacija mlinarjev, ki melje moko klasično. Z ženo Majo ohranjata tradicijo mlinarstva in žagarstva, ki je vse bolj zanimiva za obiskovalce in njune goste, saj sta v hiši starega mlina uredila tudi apartmaje. V prihodnje bi rada mlin in žago venecijanko postavila na ogled ter uredila muzej, ki bi dopolnil tudi turistično ponudbo kraja.
11. februar mednarodni dan žensk in deklic v znanosti. Zato začnimo z znanstvenim pristopom, z znanstvenimi raziskavami. Številne namreč nazorno kažejo, da so mešane in raznolike ekipe bolj kreativne in bolj uspešne pri svojem delu, kot pa skupine, ki imajo bolj homogeno sestavo. To se potrjuje v podjetjih, v delovanju najrazličnejših organizacij, pa tudi v znanstvenih skupinah ne glede na področje. A glede na realno prakso bi lahko sklepali, da teh raziskav niso brali tisti, ki odločajo, kako in po kakšnih merilih se lahko pri nas gradi znanstveno kariero. Poti naprej so za ženske še vedno zahtevnejše, kar pa na koncu škodi vsem.
Neveljaven email naslov