Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dokumentarec ob 50-letnici Vala 202, narejen v dveh delih, govori o dveh obdobjih Vala 202 in javnega radia. Prvo je obdobje Radia Ljubljane, socializma in demokratizacije, drugo pa era Radia Slovenija, čas samostojne države, tranzicije, komercializacije in digitalizacije. V dokumentarnem filmu ob 50-letnici Vala sodeluje 50 sogovornikov, nekdanjih in sedanjih Valovcev. In čeprav so imeli ti v 50letni zgodovini veliko nasprotnikov, je bil na njihovi strani vedno močan zaveznik: poslušalci. O spoštovanju do njih in o drugih spoznanjih se je z avtorjem Bojanom Krajncem pred sobotno premiero na prvem sporedu Televizije Slovenija pogovarjala Maja Ava Žiberna.
Pogovor z Bojanom Kranjcem pred premiero televizijskega dokumentarca o Valu 202
Dokumentarni film ob 50-letnici Vala 202, narejen v dveh delih, govori o dveh obdobjih Vala 202 in javnega radia, pove Bojan Krajnc. Prvo je obdobje Radia Ljubljane, socializma in demokratizacije, drugo pa era Radia Slovenija, čas samostojne države, tranzicije, komercializacije in digitalizacije.
"Problem je v tem, da se je nenadoma pojavila velika količina gradiva. Treba je bilo posneti 50 ljudi, saj sem se odločil, da bo številka sovpadala z obletnico radia. Potem je bilo treba dati tem izjavam ljudi tudi prostor. Poleg tega je bilo na radiu in televiziji veliko arhivskega gradiva."
"Če bi delal televizijski dokumentarec o radiu, bi bil lahko zelo televizijski," pove režiser, a on je želel, da tudi radio pride v središče. Že v 80. letih, ko ni bilo toliko avtomobilov, je več kot 50 odstotkov ljudi radio poslušalo v avtih. Dinamika radia je drugačna. "Ne glede na to, da hoče biti Val 202 več kot radio, je to še vseeno FM, tradicionalni radio. Še vedno gre za nepredvidljivo kombinacijo, razmerje med poslušalcem in voditeljem. Ne veš, kaj se bo zgodilo naslednji hip, ne veš, kateri komad bo, a te bo prisilil, da radio ugasneš, zamenjaš postajo. Ne veš, kaj bo, in to je ta čar tega radia, ki je drugačno intimen zjutraj, popoldne in zvečer."
"Imate zelo dobro ekipo, ki je nastala na podlagi pozitivne kadrovske selekcije, v primerjavi z institucijo čez cesto, kjer se vidi, da je bila v ozadju negativna kadrovska selekcija. To Val 202 drži pokonci, politika ne more do njega, tako kot je prišla sem na to stran. Na radiu je neko pleme, ki je šlo iz roda v rod, iz generacije v generacijo in danes je to ekipa ljudi, ki ve, kaj dela, zakaj to počne in komu to sporoča. Še vedno dela za poslušalke in poslušalce ter jih spoštuje bolj kot mogoče kdo na tej strani."
Premiera dokumentarnega filma bo na sporedu v soboto, 11. junija, na prvem programu Televizije Slovenija.
Dokumentarec ob 50-letnici Vala 202, narejen v dveh delih, govori o dveh obdobjih Vala 202 in javnega radia. Prvo je obdobje Radia Ljubljane, socializma in demokratizacije, drugo pa era Radia Slovenija, čas samostojne države, tranzicije, komercializacije in digitalizacije. V dokumentarnem filmu ob 50-letnici Vala sodeluje 50 sogovornikov, nekdanjih in sedanjih Valovcev. In čeprav so imeli ti v 50letni zgodovini veliko nasprotnikov, je bil na njihovi strani vedno močan zaveznik: poslušalci. O spoštovanju do njih in o drugih spoznanjih se je z avtorjem Bojanom Krajncem pred sobotno premiero na prvem sporedu Televizije Slovenija pogovarjala Maja Ava Žiberna.
Pogovor z Bojanom Kranjcem pred premiero televizijskega dokumentarca o Valu 202
Dokumentarni film ob 50-letnici Vala 202, narejen v dveh delih, govori o dveh obdobjih Vala 202 in javnega radia, pove Bojan Krajnc. Prvo je obdobje Radia Ljubljane, socializma in demokratizacije, drugo pa era Radia Slovenija, čas samostojne države, tranzicije, komercializacije in digitalizacije.
"Problem je v tem, da se je nenadoma pojavila velika količina gradiva. Treba je bilo posneti 50 ljudi, saj sem se odločil, da bo številka sovpadala z obletnico radia. Potem je bilo treba dati tem izjavam ljudi tudi prostor. Poleg tega je bilo na radiu in televiziji veliko arhivskega gradiva."
"Če bi delal televizijski dokumentarec o radiu, bi bil lahko zelo televizijski," pove režiser, a on je želel, da tudi radio pride v središče. Že v 80. letih, ko ni bilo toliko avtomobilov, je več kot 50 odstotkov ljudi radio poslušalo v avtih. Dinamika radia je drugačna. "Ne glede na to, da hoče biti Val 202 več kot radio, je to še vseeno FM, tradicionalni radio. Še vedno gre za nepredvidljivo kombinacijo, razmerje med poslušalcem in voditeljem. Ne veš, kaj se bo zgodilo naslednji hip, ne veš, kateri komad bo, a te bo prisilil, da radio ugasneš, zamenjaš postajo. Ne veš, kaj bo, in to je ta čar tega radia, ki je drugačno intimen zjutraj, popoldne in zvečer."
"Imate zelo dobro ekipo, ki je nastala na podlagi pozitivne kadrovske selekcije, v primerjavi z institucijo čez cesto, kjer se vidi, da je bila v ozadju negativna kadrovska selekcija. To Val 202 drži pokonci, politika ne more do njega, tako kot je prišla sem na to stran. Na radiu je neko pleme, ki je šlo iz roda v rod, iz generacije v generacijo in danes je to ekipa ljudi, ki ve, kaj dela, zakaj to počne in komu to sporoča. Še vedno dela za poslušalke in poslušalce ter jih spoštuje bolj kot mogoče kdo na tej strani."
Premiera dokumentarnega filma bo na sporedu v soboto, 11. junija, na prvem programu Televizije Slovenija.
Veliki leščur je markantna školjka v Sredozemskem morju. V zadnjih letih jo ogroža parazit, ki je ponekod po Sredozemlju pomoril že cele populacije leščurjev, za vrat jim diha tudi v severnem Jadranu. Nekoč močno navzoča školjka, ki je bila ljudem nekdaj draga zaradi biserov in svile, je danes le še senca same sebe. Da opozorijo na preteče izumrtje, so v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani pripravili občasno razstavo o velikem leščurju in njegovi usodi. Maja Ratej se je o njej pogovarjala s kustosinjo in soavtorico razstave Teo Knapič.
Na Inštitutu Jožef Stefan ta teden že 30. zapovrstjo potekajo Stefanovi dnevi, ki so nastali z idejo vsakoletne popularizacije znanosti prav v tednu, ko zaznamujemo obletnico rojstva našega slavnega fizika Jožefa Stefana. Na inštitutu so se tako ves teden odvijala predavanja vrhunskih znanstvenikov, pripravili so delavnice in okroglo mizo na temo fizičnega in psihičnega zdravja in podelili priznanja zlati znak Jožefa Stefana najboljšim doktorskim disertacijam s področja fizike. Danes pa tamkajšnji laboratoriji odpirajo vrata javnosti. Maja Ratej se je med drugim ustavila v laboratoriju Ultracool pri dr. Hani Uršič Nemevšek in na Odseku za tehnologijo površin in optoelektroniko pri dr. Gregorju Primcu.
23. marca 1950 je bila ustanovljena Svetovna meteorološka organizacija, ki deluje v okviru Združenih narodov. Zdaj šteje 191 članic. Ima vodilno vlogo pri poznavanju in mednarodnem sodelovanju na področju vremena, hidrologije in vodnih virov ter vprašanj povezanih z okoljem. Vsak dan se med temi organizacijami izmenja 15 milijonov informacij in izdela 2000 vremenskih kart. 23. marec je svetovni dan meteorologije. Kličemo na Agencijo za okolje RS za pogovor z Branetom Gregorčičem.
Iranska režiserka in aktivistka Nahid Persson, dobitnica nagrade Amnesty International Slovenije za najboljši film na temo človekovih pravic, je bila gostja letošnjega Festivala dokumentarnega filma. Ko je Iran postal islamska republika so jo oblasti kot najstnico zaprle, pobegnila je v Dubaj od koder se je preselila na Švedsko, kjer že 30 let snema dokumentarne filme. V njih se osredotoča predvsem na svojo državo rojstva, iranske ženske, njihovo ranljivost, življenjsko moč in sposobnost preživetja. Njen zadnji film Bodi moj glas ustvari pretresljiv portret žensk, ki se na družbenih omrežjih upirajo prisilni nošnji hidžaba, pri tem pa ji pomaga aktivistka in novinarka Masih Alinedžad, ki na spletu pooseblja glas za vse tiste, ki jim je v Iranu zanikan.
Pod okriljem projekta Varuhinje rek bodo ob svetovnem dnevu voda v Galeriji Jakopič predstavili najbolj pereče težave, ki ta hip pestijo številne slovenske reke: od protipoplavnih ukrepov na Sori in Savinji do izgradnje turističnih objektov na varovanih brežinah rek do izgradnje niza hidroelektrarn na srednji Savi.
V 90. letu starosti je umrl Janez Gorišek, nekdanji smučarski skakalec, gradbeni inženir in konstruktor, ki je skupaj z bratom Vladom skonstruiral letalnico v Planici in nato od leta 1969 tudi bdel nad največjo skakalnico na svetu.
Na jugu Argentine, v središču Patagonije, je Glaciarium, sodoben center za interpretacijo ledenikov. Center je posvečen ledu in ledenikom in poglobljenemu izobraževanju obiskovalcev o teh naravnih pojavih.
15. marec je svetovni dan pravic potrošnikov, letošnji bo v znamenju prehoda na čisto energijo. Dogodki v zadnjih dveh letih in višanje cen energentov so marsikoga prisilili k zmanjšanju porabe energije in prehodu na obnovljive vire. Ta prehod ni preprost, povezan je z razmeroma velikimi stroški začetne naložbe, predvsem pa je težko sprejeti odločitev, kaj izbrati, da bomo čim manj obremenjevali okolje in hkrati čim bolj neodvisni od nihanja cen energije na trgu.
Tudi prevajalci se soočajo z matematiko.
Predstavljamo kratke potrete nekaterih znanih Slovencev, ki so se študijsko zapisali matematiki, ter matematikov, ki dokazujejo, da je lahko matematika zelo zelo praktična.
Če zavijete v stavbo Matematike, lahko v enem od nadstropij najdete zanimivo razstavo portretov slavnih matematičark, ki trenutno ustvarjajo in poganjajo matematiko po svetu. In prav zanimivo je brati njihove misli o matematiki, med drugim je ena od njih pripomnila: Kadar pesimistično gledate na svet, je matematika še vedno tam – nanjo ne vplivajo podnebne spremembe, prepiri, niti politika ali ekonomija. Ja, kot da bi bili v mehurčku … A ta mehurček še zdaleč ni imun na nekatere probleme v družbi, tudi v zvezi s položajem žensk ni vse rožnato.
Zgodba števila pi je tudi zgodba o zgodovini človeške bistroumnosti. Število pi nam je neke vrste znana neznanka že tisočletja, v iskanju njenih decimalk so se kalili mnogi najgenialnejši matematiki svojega časa, dokler niso na koncu štafete predali računalnikom, ki se danes postavljajo z neverjetnimi izračuni decimalk pi-ja. Kako je šla zgodovina tega skrivnostnega števila, od Biblije pa do superračunalnikov.
Mednarodni dan matematike, ki ga na pobudo Unesca zaznamujemo od leta 2020, letos poteka pod geslom Matematika za vsakogar.
Število pi je med drugim posebno v tem, da ima neskončno decimalk, ki se nikoli ne začnejo ponavljati, zato je recitiranje tega števila zelo velik izziv. Pomnenje števila je lahko dobra metoda za treniranje spomina, ki je navkljub vsem novodobnim elektronskim in spletnim pripomočkom še vedno cenjena vrednota in nepogrešljiva veščina številnih poklicev.
Za zdaj je slovenski rekorder dijak Tibor Hvala, pred dvema letoma je na pamet zrecitiral več kot 10 000 decimalk. Letos sicer ne bo tekmoval, zato je imel čas tudi za pogovor z Nežo Borkovič.
Pi se pojavlja povsod, kjer je krog: od sonca, ki ga opazujemo na nebu, spirale dvojne vijačnice naše DNK, zenice našega očesa, meandrov rek pa do koncentričnih krogov, ki nastanejo, ko v ribnik, lužo ali morje mečemo kamne. Ampak pi se nam lahko pokaže tudi v povsem običajnih, celo naključnih poskusih.
Dneva števila pi in praznike matematike ne zaznamujemo le pri nas na Valu 202 in pred Fakulteto za matematiko in fiziko, ampak so matematično navdahnjeni na številnih šolah po Sloveniji.
Danes je 14. 3. ali po ameriškem datumskem formatu 3/14, kar so tudi prve tri števke števila pi.
Že vrsto let smo priča spreminjanju središč mest, ki se predvsem kaže v načrtnem spreminjanju prebivalstva središč iz nižjega v višje sloje. To se načrtno dogaja v Ljubljani, temu pa se ne morejo izogniti niti obalna mesta. Tam gre predvsem za prilagajanje ponudbe izključno turistom ali pa celo, da se stanovanja v historičnih delih mest prodajajo tako imenovanim vikendašem, kar pomeni, da je poleti predvsem na obalnih predelih velika obremenitev, pozimi pa so to mesta duhov. Eno takšnih primerov je mesto Piran - na vseprisotnost turistične gentrifikacije so nas opozorili dijaki gimnazije z italijanskim učnim jezikom Antonia Seme v Portorožu, zato se je Frekvenca X tokrat odpravila na terensko debato na Obalo.
Neveljaven email naslov