Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dokumentarec ob 50-letnici Vala 202, narejen v dveh delih, govori o dveh obdobjih Vala 202 in javnega radia. Prvo je obdobje Radia Ljubljane, socializma in demokratizacije, drugo pa era Radia Slovenija, čas samostojne države, tranzicije, komercializacije in digitalizacije. V dokumentarnem filmu ob 50-letnici Vala sodeluje 50 sogovornikov, nekdanjih in sedanjih Valovcev. In čeprav so imeli ti v 50letni zgodovini veliko nasprotnikov, je bil na njihovi strani vedno močan zaveznik: poslušalci. O spoštovanju do njih in o drugih spoznanjih se je z avtorjem Bojanom Krajncem pred sobotno premiero na prvem sporedu Televizije Slovenija pogovarjala Maja Ava Žiberna.
Pogovor z Bojanom Kranjcem pred premiero televizijskega dokumentarca o Valu 202
Dokumentarni film ob 50-letnici Vala 202, narejen v dveh delih, govori o dveh obdobjih Vala 202 in javnega radia, pove Bojan Krajnc. Prvo je obdobje Radia Ljubljane, socializma in demokratizacije, drugo pa era Radia Slovenija, čas samostojne države, tranzicije, komercializacije in digitalizacije.
"Problem je v tem, da se je nenadoma pojavila velika količina gradiva. Treba je bilo posneti 50 ljudi, saj sem se odločil, da bo številka sovpadala z obletnico radia. Potem je bilo treba dati tem izjavam ljudi tudi prostor. Poleg tega je bilo na radiu in televiziji veliko arhivskega gradiva."
"Če bi delal televizijski dokumentarec o radiu, bi bil lahko zelo televizijski," pove režiser, a on je želel, da tudi radio pride v središče. Že v 80. letih, ko ni bilo toliko avtomobilov, je več kot 50 odstotkov ljudi radio poslušalo v avtih. Dinamika radia je drugačna. "Ne glede na to, da hoče biti Val 202 več kot radio, je to še vseeno FM, tradicionalni radio. Še vedno gre za nepredvidljivo kombinacijo, razmerje med poslušalcem in voditeljem. Ne veš, kaj se bo zgodilo naslednji hip, ne veš, kateri komad bo, a te bo prisilil, da radio ugasneš, zamenjaš postajo. Ne veš, kaj bo, in to je ta čar tega radia, ki je drugačno intimen zjutraj, popoldne in zvečer."
"Imate zelo dobro ekipo, ki je nastala na podlagi pozitivne kadrovske selekcije, v primerjavi z institucijo čez cesto, kjer se vidi, da je bila v ozadju negativna kadrovska selekcija. To Val 202 drži pokonci, politika ne more do njega, tako kot je prišla sem na to stran. Na radiu je neko pleme, ki je šlo iz roda v rod, iz generacije v generacijo in danes je to ekipa ljudi, ki ve, kaj dela, zakaj to počne in komu to sporoča. Še vedno dela za poslušalke in poslušalce ter jih spoštuje bolj kot mogoče kdo na tej strani."
Premiera dokumentarnega filma bo na sporedu v soboto, 11. junija, na prvem programu Televizije Slovenija.
Dokumentarec ob 50-letnici Vala 202, narejen v dveh delih, govori o dveh obdobjih Vala 202 in javnega radia. Prvo je obdobje Radia Ljubljane, socializma in demokratizacije, drugo pa era Radia Slovenija, čas samostojne države, tranzicije, komercializacije in digitalizacije. V dokumentarnem filmu ob 50-letnici Vala sodeluje 50 sogovornikov, nekdanjih in sedanjih Valovcev. In čeprav so imeli ti v 50letni zgodovini veliko nasprotnikov, je bil na njihovi strani vedno močan zaveznik: poslušalci. O spoštovanju do njih in o drugih spoznanjih se je z avtorjem Bojanom Krajncem pred sobotno premiero na prvem sporedu Televizije Slovenija pogovarjala Maja Ava Žiberna.
Pogovor z Bojanom Kranjcem pred premiero televizijskega dokumentarca o Valu 202
Dokumentarni film ob 50-letnici Vala 202, narejen v dveh delih, govori o dveh obdobjih Vala 202 in javnega radia, pove Bojan Krajnc. Prvo je obdobje Radia Ljubljane, socializma in demokratizacije, drugo pa era Radia Slovenija, čas samostojne države, tranzicije, komercializacije in digitalizacije.
"Problem je v tem, da se je nenadoma pojavila velika količina gradiva. Treba je bilo posneti 50 ljudi, saj sem se odločil, da bo številka sovpadala z obletnico radia. Potem je bilo treba dati tem izjavam ljudi tudi prostor. Poleg tega je bilo na radiu in televiziji veliko arhivskega gradiva."
"Če bi delal televizijski dokumentarec o radiu, bi bil lahko zelo televizijski," pove režiser, a on je želel, da tudi radio pride v središče. Že v 80. letih, ko ni bilo toliko avtomobilov, je več kot 50 odstotkov ljudi radio poslušalo v avtih. Dinamika radia je drugačna. "Ne glede na to, da hoče biti Val 202 več kot radio, je to še vseeno FM, tradicionalni radio. Še vedno gre za nepredvidljivo kombinacijo, razmerje med poslušalcem in voditeljem. Ne veš, kaj se bo zgodilo naslednji hip, ne veš, kateri komad bo, a te bo prisilil, da radio ugasneš, zamenjaš postajo. Ne veš, kaj bo, in to je ta čar tega radia, ki je drugačno intimen zjutraj, popoldne in zvečer."
"Imate zelo dobro ekipo, ki je nastala na podlagi pozitivne kadrovske selekcije, v primerjavi z institucijo čez cesto, kjer se vidi, da je bila v ozadju negativna kadrovska selekcija. To Val 202 drži pokonci, politika ne more do njega, tako kot je prišla sem na to stran. Na radiu je neko pleme, ki je šlo iz roda v rod, iz generacije v generacijo in danes je to ekipa ljudi, ki ve, kaj dela, zakaj to počne in komu to sporoča. Še vedno dela za poslušalke in poslušalce ter jih spoštuje bolj kot mogoče kdo na tej strani."
Premiera dokumentarnega filma bo na sporedu v soboto, 11. junija, na prvem programu Televizije Slovenija.
Igor in Stanka Vauda Benčevič sta tista človeka, ki vrata svojega doma brez izjeme vsakič znova na široko odpreta. Pa ne samo novinarjem. V njun Dom KULTure - MuziKafe lahko pride vsak, ki se mu zahoče kulture ali pa samo nekaj trenutkov miru. V osrčju starega mestnega jedra na Ptuju sta ustvarila nekakšno kulturno oazo, ki se zdi v današnjem - vse bolj hektičnem svetu - prava redkost. Obiskala ju je Neža Borkovič.
Kako pisati o spontanem splavu, zakaj opisovati svoje strahove ob izgubi sluha, kako to potrebo po izražanju lastnih stisk preliti na papir? Vse to se je spraševala Katja Gorečan, ki je pred nekaj tedni izdala prozni prvenec Materinska knjižica, v katerem se sooči s svojima dvema izgubama - izgubo sluha in izgubo nosečnosti v devetem tednu. O knjigi, pa tudi širši problematiki ne-pogovora o spontanem splavu, o toksičnem pozitivizmu in slabih tolažbah v težkih trenutkih se s Katjo Gorečan pogovarja Maja Stepančič.
Ko sonce vzide, je svetloba ena najbolj samoumevnih svari. Svetloba ob zraku in vodi prinaša življenje, brez sonca bi temperatura na zemlji padla krepko pod ničlo in postala zaledenel planet. A če svetlobo podrobneje osvetlimo, sta vprašanji, kaj je svetloba in kakšna je, tisti, s katerima so se ljudje od nekdaj ukvarjali. Zato so se v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri odločili, da po odmevni razstavi o zvoku pripravijo še razstavo o svetlobi, ki je za večino še pomembnejša od zvoka. Kako vidimo, kaj je svetloba, kako hitra je in kaj je eter, vse to so vprašanja, na katera odgovori interaktivna razstava, ki bo na ogled do konca prihodnjega leta.
Danes je svetovni dan varčevanja, ki so ga razglasili na prvem mednarodnem kongresu hranilnic v Milanu leta 1924. Glavni cilj kongresa je bil spodbuditi prebivalstvo k varčevanju, zlasti v obliki vlog na računih v bankah in hranilnicah. Tudi danes ima podoben namen, a želi spodbuditi k bolj sodobnim oblikam varčevanja, ki na dolgi rok vodijo tudi v oplemenitenje prihrankov. Danes imamo Slovenci na bančnih računih skoraj 28 milijard evrov prihrankov in po ugotovitvah statističnega urada ostajamo konzervativni, saj pav bančne vloge in gotovina predstavljajo največji delež prihrankov.
Maša Oliver od leta 2013 živi in dela na Novi Zelandiji v mestu Christchurch. V mestni knjižnici je zaposlena kot kuratorka razstav, kar se mogoče komu zdi nenavadno delovno mesto za knjižničarko. Še bolj nenavadno pa se morda komu zdi, da imajo v knjižnici zaposleno tudi osebo, ki se ukvarja z vključevanjem brezdomcev v knjižnične aktivnosti. Nasploh se v Christchurchu zelo ukvarjajo z vključevanjem manjšin v javno življenje, saj tako verjamejo v močnejšo skupnost.
Kje bomo pa jutri spali? je odprta platforma, ki povezuje ljudi v boju za primerna in dostopna stanovanja in njeni člani so včeraj na Trgu republike, pred parlamentom torej, pripravili protestni performans zoper odločitev vlade, da z uredbo zemljišča, ki so primerna za stanovanjsko gradbo in so v lasti DUTB, slabe banke torej, prenese na Slovenski državni holding. O tej pereči problematiki, ki seveda ni od včeraj in tudi od predvčerajšnjem ne, v naslednjih minutah z Mašo Hawlina z Inštituta za študije stanovanj in prostora.
Oktober zaznamuje dan duševnega zdravja, ki ga sicer obeležujemo 10. oktobra. Člani Društva študentov psihologije v Ljubljani v tistem tednu organizirajo projekt Kako si. Med drugim si prizadevajo, da bi bil dan duševnega zdravja prav vsak dan. Tako so ob 15. obletnici z geslom usklajenost z duhom in telesom pripravili različna predavanja, delavnice in dobrodelne dogodke.
Delujejo 212 let in nimajo rastlinjaka, kjer bi lahko občutljive rastline čez zimo prezimile.
Ponujamo vam skupek terenskih zgodb iz okolice biosfernega območja Kras - od proizvodnje gina, do gostinstva, zeliščarstva in kozjereje. Predstavili se bodo: - Destilarna Gin Brin; - Gostilna Mahorčič Rodik; - Zeliščno-etnološka domačija Belajevi; - Sirarska kozjerejska kmetija Beka.
Ko je v teh koncih lepo vreme, pravijo, da je "Baba dvignila krilo in vreme se je razjasnilo". Od kod ta izraz, smo izvedeli v bližnji vasi Rodik, ki ga pozna marsikateri nabiralec kostanja. V soboto so tam imeli tudi 21. kostanjev praznik, je pa kraška vas znana tudi po svojem bogatem izročilu, ki sega v daljno preteklost. Del te lahko spoznate v Mitskem parku, na dveh poteh z 12 točkami, ki vas ponesejo v svet naših prednikov. Idejna vodja parka je doktorica Katja Hrobat Virloget, izredna profesorica na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem ter predstojnica Oddelka za antropologijo in kulturne študije.
V Sloveniji imamo registriranih 14 000 jam in štiri glavna kraška območja z jamami: to so matični Kras z Matarskim podoljem, postojnski del, Dolenjska in Bela krajina ter Alpe. Naša najdaljša jama je s 43-imi kilometri sistem Migovec, kar nekaj časa je za najdaljšo veljala Postojnska – za primerjavo: najdaljša jama na svetu je Mamutska v Kentuckyju v Ameriki, ki je dolga več kot 700 kilometrov. Najgloblja jama je Čehi 2 na Kaninu, ta je globoka kilometer in pol in je 12. najgloblja jama na svetu, na prvem mestu je jama Verjovkina v Abhaziji. Škocjanske jame, 200 metrov globok in 7 kilometrov dolg sistem, pa izstopa po prostornini. Ima 5 celih 5 milijona kubičnih metrov, največja Martelova dvorana je s prostornino dva cela 55 milijona kubičnih metrov druga največja izmerjena dvorana v Evropi. Škocjanske jame so bile zaradi svojega izjemnega pomena za svetovno naravno dediščino leta 1986 vpisane v seznam pri Unescu. Pa še ena zanimivost. Parkirišče kjer stoji naš terenski studio, je ravno nad Veliko dvorano. Še več zanimivosti o jamah in njihovemu raziskovanju nam je povedala naša vodnica, jamarka, krasoslovka in naravovarstvena nadzornica v Parku Škocjanske jame doktorica Rosana Cerkvenik.
Vreme je težko napovedati, še težje pa je ločiti med različnimi stopnjami oblačnosti.
Znanosti na RTV-ju sledi kar nekaj novinarjev in uredništev. Televizijci med drugim tedensko ustvarjajo oddajo Ugriznimo znanost. Minuli teden smo se jim pridružili na snemanju posebne oddaje o usodi Benetk, ki so v nevarnosti zaradi pogrezanja tal in dvigovanja morske gladine. Pri tem prav slovenski raziskovalci ponujajo svojstveno rešitev, kako beneški les, ki drži mesto nad vodo, obvarovati pred prehitrim propadanjem.
Nekaj dni je že preteklo od Elisinega koncerta v Kinu Šiška v Ljubljani, ampak spomin na vrhunski performans še ostaja živ. Nekaj posebnega je namreč bilo v zraku, čeprav se je koncert začel z 20-minutno zamudo, smo Elisi to hitro odpustili, sploh ker je s svojo energijo, skromnostjo, komunikacijo prevzela vsakega posebej. V reportaži slišite tudi odzive obiskovalcev in nekaj nagovorov, ki jih je imela Elisa v več kot uro in pol trajajočem koncertu.
V luči prihajajočega domačega evropskega prvenstva v rokometu se na Valu 202 posvečamo ženskim kolektivnim športom. V pogovorih z vrhunskimi športnicami preverjamo odnos družbe do žensk v športu, osvetljujemo razlike med spoloma in opozarjamo na neenakopraven položaj športnic. V prvi oddaji je bila naša gostja nogometašica Dominika Čonč, danes gremo k odbojki. Medtem ko slovenska moška reprezentanca v zadnjih letih skrbi za pravo odbojkarsko evforijo, se je ženski letos šele tretjič v zgodovini uspelo uvrstiti na evropsko prvenstvo. Tudi o izzivih domače reprezentance, predvsem pa o življenju vrhunske športnice, razlikah med moško in žensko odbojko in pritisku ustvarjanja družine v času kariere se je Nina Smole pogovarjala z nekdanjo uspešno odbojkarico Tino Lipicer Samec. 43-letnica je večji del kariere preživela v tujini, igrala je v Italiji, na Poljskem, Češkem, v Rusiji, Azerbajdžanu in Franciji, kjer je tudi doživela največji uspeh – drugo mesto v Ligi prvakinj.
V zadnjih nekaj stoletjih sta nam hiter gospodarski napredek in družbeni razvoj izrazito izboljšala kakovost življenja, to pa je s seboj prineslo tudi drastično višje potrebe po energiji. Naše energetske zahteve so v zadnjem stoletju prerasle vse meje, nekoč tako brezmejen planet nam postaja premajhen in – kar je še bolj skrb vzbujajoče – kipi od vse bolj neprijaznega podnebja.
Industrija konoplje je najhitreje rastoča industrija na svetu. Legalizacijo je napovedala tudi nemška vlada. Ne samo v medicinske namene, to imajo v naši največji gospodarski partnerici že urejeno. Kakšne priložnosti se odpirajo na tem trgu, kakšne so gospodarske pasti glede na kanadske izkušnje in zakaj je pomembno, da Slovenija ne zamudi vlaka? "Brez dvoma verjamem, da imate v Sloveniji primerno infrastrukturo, odlične kmetijske površine, zemljo, znanje, vse, kar potrebujete, da po zelo konkurenčni ceni pridelate nekaj najboljše konoplje na svetu. Upam, da bo Slovenija postala ena od vodilnih sil pri konoplji na Balkanu. Vsekakor pa bo nujno zelo pohiteti. Za industrijo konoplje so zdaj pasja leta – vsako leto velja za sedem običajnih. Včasih se poročila o tem, kar se zgodi v enem mesecu, berejo kot nekaj, kar bi se lahko zgodilo v celem življenju. To je najhitreje rastoča industrija na svetu. Zato se morate čim prej priključiti. Sloveniji svetujem, da ne sedi in čaka. To je nekaj, kar se mora zgoditi hitro. Sicer ne boste več mogli postati del trga. Ko bodo dobavne pogodbe podpisane, bo prepozno. Na primer Portugalska je izjemno hitra in izvaža že na tone konoplje v medicinske namene. Če želite konkurirati na mednarodnem nivoju, je čas bistven." - Stephen Verbeek, generalni direktor Hello Cannabis
Vodice so kraj, geografsko nedaleč od Ljubljane, a če gre za reševanje življenja v času največje gneče na cestah, se zdijo vsaj galaksijo stran. V urgentnih stanjih, ko štejejo minute in sekunde, je čakanje na profesionalno reševalno ekipo, ki se mora prebiti iz centra Ljubljane do njih, neznosno in tudi usodno preveč. Tudi zaradi osebnih izkušenj je zato med člani gasilske zveze Vodice kar nekaj certificiranih prvih posredovalcev – gasilcev, ki se dodatno izobrazijo za pomoč v nujnih stanjih. Kot prva enota pa so sodelovali tudi v pilotnem projektu, ki je pokazal, da bi bila pomoč prvih posredovalcev smiselna tudi kot stalna praksa drugod po Sloveniji.
Neveljaven email naslov