Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dokumentarec ob 50-letnici Vala 202, narejen v dveh delih, govori o dveh obdobjih Vala 202 in javnega radia. Prvo je obdobje Radia Ljubljane, socializma in demokratizacije, drugo pa era Radia Slovenija, čas samostojne države, tranzicije, komercializacije in digitalizacije. V dokumentarnem filmu ob 50-letnici Vala sodeluje 50 sogovornikov, nekdanjih in sedanjih Valovcev. In čeprav so imeli ti v 50letni zgodovini veliko nasprotnikov, je bil na njihovi strani vedno močan zaveznik: poslušalci. O spoštovanju do njih in o drugih spoznanjih se je z avtorjem Bojanom Krajncem pred sobotno premiero na prvem sporedu Televizije Slovenija pogovarjala Maja Ava Žiberna.
Pogovor z Bojanom Kranjcem pred premiero televizijskega dokumentarca o Valu 202
Dokumentarni film ob 50-letnici Vala 202, narejen v dveh delih, govori o dveh obdobjih Vala 202 in javnega radia, pove Bojan Krajnc. Prvo je obdobje Radia Ljubljane, socializma in demokratizacije, drugo pa era Radia Slovenija, čas samostojne države, tranzicije, komercializacije in digitalizacije.
"Problem je v tem, da se je nenadoma pojavila velika količina gradiva. Treba je bilo posneti 50 ljudi, saj sem se odločil, da bo številka sovpadala z obletnico radia. Potem je bilo treba dati tem izjavam ljudi tudi prostor. Poleg tega je bilo na radiu in televiziji veliko arhivskega gradiva."
"Če bi delal televizijski dokumentarec o radiu, bi bil lahko zelo televizijski," pove režiser, a on je želel, da tudi radio pride v središče. Že v 80. letih, ko ni bilo toliko avtomobilov, je več kot 50 odstotkov ljudi radio poslušalo v avtih. Dinamika radia je drugačna. "Ne glede na to, da hoče biti Val 202 več kot radio, je to še vseeno FM, tradicionalni radio. Še vedno gre za nepredvidljivo kombinacijo, razmerje med poslušalcem in voditeljem. Ne veš, kaj se bo zgodilo naslednji hip, ne veš, kateri komad bo, a te bo prisilil, da radio ugasneš, zamenjaš postajo. Ne veš, kaj bo, in to je ta čar tega radia, ki je drugačno intimen zjutraj, popoldne in zvečer."
"Imate zelo dobro ekipo, ki je nastala na podlagi pozitivne kadrovske selekcije, v primerjavi z institucijo čez cesto, kjer se vidi, da je bila v ozadju negativna kadrovska selekcija. To Val 202 drži pokonci, politika ne more do njega, tako kot je prišla sem na to stran. Na radiu je neko pleme, ki je šlo iz roda v rod, iz generacije v generacijo in danes je to ekipa ljudi, ki ve, kaj dela, zakaj to počne in komu to sporoča. Še vedno dela za poslušalke in poslušalce ter jih spoštuje bolj kot mogoče kdo na tej strani."
Premiera dokumentarnega filma bo na sporedu v soboto, 11. junija, na prvem programu Televizije Slovenija.
Dokumentarec ob 50-letnici Vala 202, narejen v dveh delih, govori o dveh obdobjih Vala 202 in javnega radia. Prvo je obdobje Radia Ljubljane, socializma in demokratizacije, drugo pa era Radia Slovenija, čas samostojne države, tranzicije, komercializacije in digitalizacije. V dokumentarnem filmu ob 50-letnici Vala sodeluje 50 sogovornikov, nekdanjih in sedanjih Valovcev. In čeprav so imeli ti v 50letni zgodovini veliko nasprotnikov, je bil na njihovi strani vedno močan zaveznik: poslušalci. O spoštovanju do njih in o drugih spoznanjih se je z avtorjem Bojanom Krajncem pred sobotno premiero na prvem sporedu Televizije Slovenija pogovarjala Maja Ava Žiberna.
Pogovor z Bojanom Kranjcem pred premiero televizijskega dokumentarca o Valu 202
Dokumentarni film ob 50-letnici Vala 202, narejen v dveh delih, govori o dveh obdobjih Vala 202 in javnega radia, pove Bojan Krajnc. Prvo je obdobje Radia Ljubljane, socializma in demokratizacije, drugo pa era Radia Slovenija, čas samostojne države, tranzicije, komercializacije in digitalizacije.
"Problem je v tem, da se je nenadoma pojavila velika količina gradiva. Treba je bilo posneti 50 ljudi, saj sem se odločil, da bo številka sovpadala z obletnico radia. Potem je bilo treba dati tem izjavam ljudi tudi prostor. Poleg tega je bilo na radiu in televiziji veliko arhivskega gradiva."
"Če bi delal televizijski dokumentarec o radiu, bi bil lahko zelo televizijski," pove režiser, a on je želel, da tudi radio pride v središče. Že v 80. letih, ko ni bilo toliko avtomobilov, je več kot 50 odstotkov ljudi radio poslušalo v avtih. Dinamika radia je drugačna. "Ne glede na to, da hoče biti Val 202 več kot radio, je to še vseeno FM, tradicionalni radio. Še vedno gre za nepredvidljivo kombinacijo, razmerje med poslušalcem in voditeljem. Ne veš, kaj se bo zgodilo naslednji hip, ne veš, kateri komad bo, a te bo prisilil, da radio ugasneš, zamenjaš postajo. Ne veš, kaj bo, in to je ta čar tega radia, ki je drugačno intimen zjutraj, popoldne in zvečer."
"Imate zelo dobro ekipo, ki je nastala na podlagi pozitivne kadrovske selekcije, v primerjavi z institucijo čez cesto, kjer se vidi, da je bila v ozadju negativna kadrovska selekcija. To Val 202 drži pokonci, politika ne more do njega, tako kot je prišla sem na to stran. Na radiu je neko pleme, ki je šlo iz roda v rod, iz generacije v generacijo in danes je to ekipa ljudi, ki ve, kaj dela, zakaj to počne in komu to sporoča. Še vedno dela za poslušalke in poslušalce ter jih spoštuje bolj kot mogoče kdo na tej strani."
Premiera dokumentarnega filma bo na sporedu v soboto, 11. junija, na prvem programu Televizije Slovenija.
Vstopnice za koncert, ki vsebujejo ime in priimek obiskovalca koncerta (še) niso stalnica, a se v zadnjih dveh letih pojavljajo vedno pogosteje.
Taborniški zlet: edinstveni dogodek, na katerem se zbere okrog tisoč tabornikov in tabornic iz vse Slovenije
Kino Bled je kolektiv mladih filmofilov, ki so se odločili, da je čas, da v domačem kraju pripravijo festival, ki bo popestril kulturno dogajanje in v mesto prinesel nekaj filmskega utripa, ki ga je Bled nekoč že imel. Pred štirimi leti so filmski festival organizirali prvič in prav letošnji bo, po dveh koronskih izvedbah spet tak, kot so si ga zamislili na začetku. Festival se bo začel v torek, že v ponedeljek pa bo v Festivalni dvorani na ogled projekcija presenečenja. Vsak dan festivala se bo dogajanje začelo ob 18.00 v Festivalni dvorani, kje bodo projekcije plačljive, potem pa se bo to preselilo v Zdraviliški park, kjer bo potekal osrednji del festivala, in to brez vstopnine.
170 glasbenih in gledaliških skupin, nekje 250 dogodkov, 17 odrov postavljenih na skalah, v jamah, med drevesi, na vodi ali v grajskih sobanah, to je del statistike letošnjega festivala Plavajoči grad, ki je te dni zavzel okolico gradu Snežnik. Če bi merili statistiko dobre volje med obiskovalci, bi bila ta v vrhu, najpogostejša beseda s katero so opisali festival pa magično.
Meta, Nika in Tamara obožujejo potovanja in spoznavanja novih kultur, ljudi, kulinarike … Zato so se brez predsodkov iskanja družbe za počitnice lotile prek spleta. Potovanje z neznanci ima na prvi pogled res lahko nastavke za najslabše počitnice v življenju, a vsaj Meta, Nika in Tamara bi izkušnjo vedno znova ponovile. Pravijo, da tako postaneš tudi boljši človek, bolj razgledan in bolj strpen do drugih in drugačnih.
Danilo Antoni je zamejski Slovenec, arhitekt, urbanist in dolgoletni vodja civilne zaščite in gozdno-požarne službe v Devinu. Zaradi sezonskih požarov se pogovarjamo o morebitnih preventivnih rešitvah, ki bi lahko preprečile ali vsaj omilile poletne katastrofe. Tudi o skrbi za okolje, pitno vodo, trajnostni turizem, pritiskih kapitala.
Vsi pravijo, da je šola brezplačna, ampak na koncu pogledaš sezname s potrebščinami in ne prideš pod 300 evrov.
Pogovarjamo se z direktorico Umanotere, slovenske fundacije za trajnostni razvoj, Gajo Brecelj.
Klemen Šen je član prostovoljnega gasilskega društva Dolnji Logatec in vrhunski odbojkar. V četrtek je sodeloval pri gašenju največjega požara v zgodovini Slovenije, v petek in soboto pa tekmoval na državnem prvenstvu v odbojki na mivki ter zmagal! S soigralcem Nejcem Zemljakom sta poskrbela za presenečenje na mivki, s člani PGD Dolnji Logatec pa so skušali vsaj nekoliko omiliti trpljenje in stisko domačinov na Krasu. Kot zadržano pove, ga veliko medijsko zanimanje za njegovo zgodbo preseneča, se je pa vseeno odločil izpostaviti, ker si želi, da bi se čim več mladih odločilo za gasilstvo. Sam je gasilec že od malih nog in je na to izjemno ponosen.
Ko je začelo goreti na Krasu, so se med prvimi odzvali domačini. Pri intervenciji sodelujejo tudi tisti, ki niso člani gasilskih društev. Med njimi je Samo Milanič, ki je prisoten tudi kot izkušen član jamarske reševalne službe. Požar je v določenem trenutku bil v neposredni bližini njegove vasi. Z njim se je v večernih urah po Krasu zapeljal Gašper Andrinek. Obiskala sta tudi Vojščico, kjer domačini ponoči z razgledne točke opazujejo in gasilcem sporočajo morebitne nove požare.
Zadnjih nekaj dni skoraj vse informativne oddaje začenjamo z informacijami o požaru na Krasu. Aktivirano je bilo več tisoč slovenskih prostovoljnih in poklicnih gasilcev. Ob tem gre za enega večjih logističnih projektov, ki poteka zadnje dni, kar lahko opazimo na poteh, ki vodijo proti Krasu. Celotni konvoji gasilskih vozil prihajajo na pomoč. Enega izmed njih je od izhodišča do začetka nočne izmene na Krasu spremljal Gašper Andrinek.
Iz Ramale se ne oglašamo prav pogosto. Tam je naš glasbeni sodelavec Borja Močnik, nastopil je na sploh prvem Ramallah Music Week-u. O glasbeni sceni in življenju tam pa v pogovoru.
Profesorico doktorico Metodo Dodič Fikfak, predstojnico Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa, smo poklicali, da bi preveril, kakšne posledice ima dim zaradi požara na Krasu na zdravje ljudi.
Medtem ko se gasilci v preštevilnih deželah požrtvovalno borijo s požari v tem vročem sušnem poletju, so se ta teden v Celju zbrale najboljše tekmovalne ekipe vseh kategorij iz dvajsetih držav na 17. gasilski olimpijadi. Tudi pri njih je tokrat zaradi koronavirusne krize olimpijada, obdobje med igrami, trajalo kar 5 let, vse kar so se vmes naučili, pa od srede do danes prikazujejo med treningi in tekmovanji: hitrost, spretnost, natančnost in kolektivnost. Poleg teh najbolj zaželenih vrlin pa je med gasilci mogoče opaziti še kakšne nič manj pomembne skupne točke, kot naprimer humor, medsebojno povezanost in kolegialnost.
Kličemo Boštjana Božiča, oskrbnika Stjenkove koče na Trstelju, ki stoji tik pod vrhom Trstelj (643 m), najvišjim vrhom Črnih hribov, ki se dvigajo nad planoto Tržaško-Komenskega Krasa med Lipo in Opatjim selom ter padajo proti Vipavski dolini med Dornberkom in Mirnom. V nedeljo je gasilcem skuhal golaž in jim v koči ponudil prenočišče, za katero je bil prepričan, da je ogenj ne bo dosegel. A se je moral zaradi varnosti z nje umakniti.
Vam ostaja kak kos oblačila, o katerem imate kaj za povedati in ki bi mu privoščili novo življenje v Zagrebu? Umetnica Marija Mojca Pungerčar s projektom Osebna koda obleke opozarja na dodano vrednost oblek, ki je ekonomska cena ne vključuje. Na tisto čustveno, ki jo določena obleka pridobi s tem, ko jo bodisi nekdo izbere, izdela in nosi, ali pa tudi ne. Kot pravi, so omare zasebni muzejčki, ki so omejeni s prostornino in jih je včasih treba prevetriti ter se ločiti od nekaterih kosov oblačil in prav projekt Osebna koda obleke podaljšuje življenje oblek na dostojanstven način. Letos se projekt seli v Zagreb in če imate doma kak kos oblačila, o katerem imate kaj za povedati in ki bi mu privoščili novo življenje v Zagrebu, vabljeni k sodelovanju. Oblačila (samo vrhnja, brez perila, nogavic in čevljev), sprejemajo do konca julija. Lahko jih oddate v času odprtja v galeriji Društva likovnih umetnikov Ljubljana na naslov Breg 22. Za vsako oblačilo napišite tudi kratko zgodbo in jo do konca meseca pošljite na mejl: mojca.pungercar@guest.arnes.si. Zgodbe bodo objavili na FB, lahko tudi anonimno.
Za kamne v Štanjelu menda velja, da imajo vsak svojo zgodbo, te dni pa jim na Mednarodnem festivalu kamnitih glasbil in drugih čudnih reči delajo družbo še taki, ki imajo vsak svoj zven Če ste med tistimi, ki s počitnic ali izletov radi prinesejo kakšen kamen, ne smete zamuditi dogodkov, ki jih v Štanjelu na Krasu prinaša Zvok kamna, mednarodni festival kamnitih glasbil in drugih čudnih reči. Če pa vas kamni ne zanimajo prav posebno, se vam po obisku ne bodo več zdeli čudni, ampak čudežni. Festival, ki ga organizira Društvo slovenski tolkalni projekt v sodelovanju z Območno razvojno agencijo Krasa in Brkinov, je v regiji edinstven in vse do petka vas v Štanjelu čakajo posebna glasbila iz kamna, zveneče skulpture, delavnice in koncerti. Osrednji gost festivala je nemški zvočni umetnik Jochen Fassbender, ki zvok ustvarja ob pomoči zvočnih objektov, ki jih izdeluje iz kamna in drugih materialov. Cevasti zvončki, litofon, kovinske harfe in druga glasbila, na katera lahko tudi zaigrate, so na ogled v galeriji Lojzeta Spacala.
Gilberto Gil se je na Jazz festivalu Piran/Portorož ustavil z družino. Pridružili so se mu hčerke in sinovi, pa vnukinje in vnuki. Svetovna turneja bi se morala zgoditi že pred dvema letoma, a je potovanje ustavila pandemija. Namesto potovanja so se umaknili v hribovito zaledje Ria de Janeira in se v krogu družine na pot šele pripravljali. Vse to je posnela tudi televizijska ekipa.
Neveljaven email naslov