Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dokumentarec ob 50-letnici Vala 202, narejen v dveh delih, govori o dveh obdobjih Vala 202 in javnega radia. Prvo je obdobje Radia Ljubljane, socializma in demokratizacije, drugo pa era Radia Slovenija, čas samostojne države, tranzicije, komercializacije in digitalizacije. V dokumentarnem filmu ob 50-letnici Vala sodeluje 50 sogovornikov, nekdanjih in sedanjih Valovcev. In čeprav so imeli ti v 50letni zgodovini veliko nasprotnikov, je bil na njihovi strani vedno močan zaveznik: poslušalci. O spoštovanju do njih in o drugih spoznanjih se je z avtorjem Bojanom Krajncem pred sobotno premiero na prvem sporedu Televizije Slovenija pogovarjala Maja Ava Žiberna.
Pogovor z Bojanom Kranjcem pred premiero televizijskega dokumentarca o Valu 202
Dokumentarni film ob 50-letnici Vala 202, narejen v dveh delih, govori o dveh obdobjih Vala 202 in javnega radia, pove Bojan Krajnc. Prvo je obdobje Radia Ljubljane, socializma in demokratizacije, drugo pa era Radia Slovenija, čas samostojne države, tranzicije, komercializacije in digitalizacije.
"Problem je v tem, da se je nenadoma pojavila velika količina gradiva. Treba je bilo posneti 50 ljudi, saj sem se odločil, da bo številka sovpadala z obletnico radia. Potem je bilo treba dati tem izjavam ljudi tudi prostor. Poleg tega je bilo na radiu in televiziji veliko arhivskega gradiva."
"Če bi delal televizijski dokumentarec o radiu, bi bil lahko zelo televizijski," pove režiser, a on je želel, da tudi radio pride v središče. Že v 80. letih, ko ni bilo toliko avtomobilov, je več kot 50 odstotkov ljudi radio poslušalo v avtih. Dinamika radia je drugačna. "Ne glede na to, da hoče biti Val 202 več kot radio, je to še vseeno FM, tradicionalni radio. Še vedno gre za nepredvidljivo kombinacijo, razmerje med poslušalcem in voditeljem. Ne veš, kaj se bo zgodilo naslednji hip, ne veš, kateri komad bo, a te bo prisilil, da radio ugasneš, zamenjaš postajo. Ne veš, kaj bo, in to je ta čar tega radia, ki je drugačno intimen zjutraj, popoldne in zvečer."
"Imate zelo dobro ekipo, ki je nastala na podlagi pozitivne kadrovske selekcije, v primerjavi z institucijo čez cesto, kjer se vidi, da je bila v ozadju negativna kadrovska selekcija. To Val 202 drži pokonci, politika ne more do njega, tako kot je prišla sem na to stran. Na radiu je neko pleme, ki je šlo iz roda v rod, iz generacije v generacijo in danes je to ekipa ljudi, ki ve, kaj dela, zakaj to počne in komu to sporoča. Še vedno dela za poslušalke in poslušalce ter jih spoštuje bolj kot mogoče kdo na tej strani."
Premiera dokumentarnega filma bo na sporedu v soboto, 11. junija, na prvem programu Televizije Slovenija.
Dokumentarec ob 50-letnici Vala 202, narejen v dveh delih, govori o dveh obdobjih Vala 202 in javnega radia. Prvo je obdobje Radia Ljubljane, socializma in demokratizacije, drugo pa era Radia Slovenija, čas samostojne države, tranzicije, komercializacije in digitalizacije. V dokumentarnem filmu ob 50-letnici Vala sodeluje 50 sogovornikov, nekdanjih in sedanjih Valovcev. In čeprav so imeli ti v 50letni zgodovini veliko nasprotnikov, je bil na njihovi strani vedno močan zaveznik: poslušalci. O spoštovanju do njih in o drugih spoznanjih se je z avtorjem Bojanom Krajncem pred sobotno premiero na prvem sporedu Televizije Slovenija pogovarjala Maja Ava Žiberna.
Pogovor z Bojanom Kranjcem pred premiero televizijskega dokumentarca o Valu 202
Dokumentarni film ob 50-letnici Vala 202, narejen v dveh delih, govori o dveh obdobjih Vala 202 in javnega radia, pove Bojan Krajnc. Prvo je obdobje Radia Ljubljane, socializma in demokratizacije, drugo pa era Radia Slovenija, čas samostojne države, tranzicije, komercializacije in digitalizacije.
"Problem je v tem, da se je nenadoma pojavila velika količina gradiva. Treba je bilo posneti 50 ljudi, saj sem se odločil, da bo številka sovpadala z obletnico radia. Potem je bilo treba dati tem izjavam ljudi tudi prostor. Poleg tega je bilo na radiu in televiziji veliko arhivskega gradiva."
"Če bi delal televizijski dokumentarec o radiu, bi bil lahko zelo televizijski," pove režiser, a on je želel, da tudi radio pride v središče. Že v 80. letih, ko ni bilo toliko avtomobilov, je več kot 50 odstotkov ljudi radio poslušalo v avtih. Dinamika radia je drugačna. "Ne glede na to, da hoče biti Val 202 več kot radio, je to še vseeno FM, tradicionalni radio. Še vedno gre za nepredvidljivo kombinacijo, razmerje med poslušalcem in voditeljem. Ne veš, kaj se bo zgodilo naslednji hip, ne veš, kateri komad bo, a te bo prisilil, da radio ugasneš, zamenjaš postajo. Ne veš, kaj bo, in to je ta čar tega radia, ki je drugačno intimen zjutraj, popoldne in zvečer."
"Imate zelo dobro ekipo, ki je nastala na podlagi pozitivne kadrovske selekcije, v primerjavi z institucijo čez cesto, kjer se vidi, da je bila v ozadju negativna kadrovska selekcija. To Val 202 drži pokonci, politika ne more do njega, tako kot je prišla sem na to stran. Na radiu je neko pleme, ki je šlo iz roda v rod, iz generacije v generacijo in danes je to ekipa ljudi, ki ve, kaj dela, zakaj to počne in komu to sporoča. Še vedno dela za poslušalke in poslušalce ter jih spoštuje bolj kot mogoče kdo na tej strani."
Premiera dokumentarnega filma bo na sporedu v soboto, 11. junija, na prvem programu Televizije Slovenija.
Pred točno tednom dni, 1. marca torej, je začel delovati klicni center za podporo uporabnikom zdravstvenega sistema, ki ga je pilotno uvedlo Ministrstvo za zdravje. Telefonska številka 080 18 01 je namenjena podpori in pomoči pri organizacijskih in administrativnih težavah uporabnikov, ki so doslej, predvsem z vprašanji o iskanju osebnega zdravnika, klicali razne druge telefonske številke, so zapisali na ministrstvu. Kakšna je inventura prvega tedna delovanja klicnega centra, kako je s pripombami z ene in druge strani, ki se pojavljajo dnevno, je danes, pred eno uro, na sedežu Ministrstva za zdravje, poizvedoval Aleš Smrekar.
V zadnjem delu serije, s katero odštevamo do dneva števila pi, ki velja za mednarodni dan matematike, spoznavamo učitelje in mentorje, ki delajo z mladimi nadarjenimi. Kako prepoznajo šolarja ali dijaka, ki ima potencial za uvrstitev med svetovno matematično tekmovalno smetano, kako ti mladi razmišljajo in koliko ur truda vlagajo v to, da lahko zablestijo na svetovnem matematičnem zemljevidu?
Tomi in Zak Meglič sta s Planico povezana zaradi ljubezni do smučarskih skokov.
Simpatičnega smučarskega skakalca smo prvič spoznali skoraj natanko leto dni nazaj, v času olimpijskih iger v Pekingu.
Zadnja globalna epidemija je še pospešila idejo o nujnih spremembah vloge, pristojnosti in pooblastil Svetovne zdravstvene organizacije. Zato sta v pripravi predloga nove pogodbe in pravilnika Svetovne zdravstvene organizacije, ki pa sta že sprožila tudi opozorila, da bi lahko preveč temeljito posegala v suverenost posameznih držav. Kakšni so pravni pomisleki in kakšno stališče bo v procesu sprememb zagovarjala Slovenija?
Planica je bila od nekdaj priljubljena popotniška točka tudi med avtodomarji, za katere pa je parkirišče med Svetovnim prvenstvom v nordijskem smučanju zaprto. Zato pa sta na voljo parkiranje in prenočevanje v kampu Špik, ki leži pod eno izmed najlepših kulis v Alpah, pod Špikovo skupino v Gozdu - Martuljku. Prava sezona se v kampu začne marca, letos pa je kak avtokamper več tam že zdaj prav zaradi nordijskega svetovnega prvenstva. So le edini kamp na tem koncu, ki goste sprejema vse leto in v vsakem vremenu.
V tretjem delu serije, s katero odštevamo do dneva pi, o najpomembnejši osebnosti slovenske matematike, ki mu je bila ta veda življenjska potreba in umetniški užitek.
Na prosti dan svetovnega prvenstva v Planici smo v terenski studio povabili kranjskogorske turistične delavce:
Norveška reprezentanca na nordijskem svetovnem prvenstvu v Planici ohranja pričakovano mesto med najuspešnejšimi državami tekmovanja. Za vsakim izjemnim športnikom pa stoji tudi skupina gorečih navijačev. Kljub dolgi poti, se je v Slovenijo pripeljalo veliko privržencev norveških športnikov. Toliko, da imajo tu celo svoje navijaško središče.
Na prvi dan ruske vojaške invazije na Ukrajino pred letom dni smo se pogovarjali s politologom in nekdanjim diplomatom dr. Denisom Mancevičem. Poleg tega, da je izjemen poznavalec političnih razmerij na vzhodu evropske celine, ima v Ukrajini in Rusiji tudi veliko osebnih povezav. O tem, kako se je v zadnjem letu razvilo njegovo življenje in življenja njegovih znancev, se je z dr. Mancevičem pogovarjal Jan Grilc.
Pred letom dni je začel svojo pot iz Ukrajine proti Sloveniji. Po dveh desetletjih življenja so se z družino poslovili od svojega doma v Kijevu in za seboj pustili svoje stvari, službe, stanovanje in tudi, kar je najpomembnejše, del sorodnikov in prijateljev. Danes z družino živi v Kranju, našel si je tudi manjšo pisarno za delo na daljavo. Redno pomaga ukrajinskim beguncem v Sloveniji in na različne načine skuša pomagati tudi ljudem, ki še vedno živijo na območjih spopadov.
Skoraj eno leto je v Sloveniji nastanjen tudi Mladinski simfonični orkester Ukrajine. Na njihovo prošnjo za pomoč se je ob začetku ruske invazije takoj odzval Slovenski mladinski orkester. Med njimi je tudi mladi klarinetist Mykhailo Horiainov.
Ukrajinski par se je poročil na dan ruskega napada na Ukrajino. To je bil naslov številnih spletnih portalov po svetu, glavna akterja novice pa Jarina Arjeva in Sviatoslav Fursin. Leto dni od njune poroke se z Jarino, ki živi v Kijevu, pogovarjamo o življenju v Ukrajini, medtem ko vsakodnevno tulijo sirene kot opozorilo za letalski napad.
Ukrajinska glasbenica Eka Yokodo je kmalu po začetku vojne z otroki pribežala v Slovenijo. Načrtuje še veliko glasbenih sodelovanj in nastopov, pa tudi izdaje avtorske glasbe. Po prihodu v Slovenijo je nastala skladba Sertelna Doza Pravdy, v prevodu Smrtonosna doza resnice, ki govori o bolečini ob odhodu v vojsko.
Ruski napad na Ukrajino je 24. februarja pretresel svet, postavil temelje novi politični ureditvi Evrope in spremenil življenjske poti mnogih ljudi. Ob prvi obletnici ruskega napada na Ukrajino na Valu 202 v dopoldnevu preverjamo, kako so se v zadnjem letu razvili življenja in razmisleki naših sogovornikov iz prvih dni vojne. Pred letom dni je bila največja neznanka, kako se bo na napad odzvala Ukrajina. Veliko več pa vemo tudi o stanju ruske vojske in gospodarstva. Kdaj je bila priložnost, da bi Ukrajina in Rusija sklenili mir?
Nika Kunstelj je svojo poklicno pot združila s svojim navdušenjem nad športom. Je marketinška strokovnjakinja in vodja CRM področja v podjetju Adidas Runtastic. Spoznamo dve aplikaciji, ki ju soustvarja tudi Nika. Bodo aplikacije v prihodnosti nadomestile osebne trenerje in skupinske vodene vadbe? Niko vprašamo tudi, s kakšnimi izzivi se srečujejo sedaj, ko se uporabniki vračajo v telovadnice. Ali lahko s pomočjo tovrstnih aplikacij razvijamo tudi rešitve, ki pomagajo okolju?
Južni sosedje so leto 2023 začeli udarno: z uvedbo evra in vstopom v Schengen, a za še večji šok je na izboru za hrvaško predstavnico na letošnjem Evrosongu poskrbela reška skupina Let 3. Na Dori je premočno zmagala njihova skladba Mama, ŠČ!, ki je kljub temu ostro razklala domačo in celo evropsko javnost.
V drugem delu serije, s katero odštevamo do dneva pi, smo poiskali družine, ki jih povezuje (tudi) matematika.
Slovensko podjetje Seascape je vodilno na svetu v razvoju, proizvodnji in prodaji športno potovalnih jadrnic od 4 do 11 metrov. Nova jadrnica, ki so jo ustvarili v sodelovanju s strateškim partnerjem, največjo navtično skupino na svetu, je postala najbolj nagrajena jadrnica v industriji, ob vseh ostalih nagradah je na odru največjega sejma plovil pobrala še najprestižnejšo – postala je evropska jadrnica leta 2023.
Neveljaven email naslov