Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ste vedeli, da se dojenčki rodijo brez črevesne mikroflore in da se nato v treh letih vzpostavi črevesna mikrobiota, s kakršno živimo vse življenje. Zanimiv je tudi podatek, da v svojih prebavilih prenašamo kar dva kilograma mikroorganizmov, ki pomagajo pri normalnem delovanju našega telesa, črevesje je svojo mikrofloro tako posebno, da predstavlja kar samosvoj živčni sistem v telesu. Kaj je mikrobiota, kako nanjo vpliva način poroda in dojenje ter s kakšnim načinom življenja in prehranjevanja najbolje skrbimo zanjo, razkrivamo v tokratni valovski oddaji Ambulanta 202
Ste vedeli, da se dojenčki rodijo brez črevesne mikroflore in da se nato v črevesju v treh letih vzpostavi takšno ravnovesje mikroorganizmov, s kakršnim nato živimo vse življenje. Zanimiv je tudi podatek, da v svojih prebavilih prenašamo kar dva kilograma mikroorganizmov, ki pomagajo pri normalnem delovanju našega telesa, črevesje je svojo mikrofloro tako posebno, da predstavlja kar samosvoj živčni sistem.
“Črevesje spada med najbolj bogate mikrobne ekosisteme in v debelem črevesu jih je lahko tudi več kot 10 na 11. potenco na gram vsebine. Tudi njihov skupni nabor genov je bistveno večji, kot je število genov v našem genomu.”
dr. Gorazd Avguštin z Biotehniške fakultete v Ljubljani
10 na 11. potenco na gram!? To je toliko, kot če bi na kup stlačili človeško prebivalstvo 15 Zemelj. Druga zanimivost pri vsem tem pa je, kako malo mikroorganizmov imamo ljudje ob tem dejansko skupnih. “Recimo, da jih imate vi približno 1000 in jaz prav toliko, na ravni vrst si jih deliva nekaj deset.”
Zanimivo, pravi dr. Miha Skvarč z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani, da se vse začne dogajati med rojstvom, s poudarkom na besedici med. “Bakterijska flora tistih, ki so rojenih po naravni poti, se razlikuje od tistih, ki so rojeni s carskim rezom. Tudi pri dojenju je podobno.”
Mikrobi, ki se naseljujejo, postopoma zavzamejo svoje pozicije. Ta dinamika je zelo intenzivna zlasti v prvih mesecih po rojstvu, traja pa približno dve leti, pojasnjuje dr. Avguštin. Vzpostavljena struktura nato vztraja vse do posameznikove visoke starosti, seveda, če je vmes ne prekinemo s težkimi boleznimi in intenzivno terapijo z antibiotiki.
Do pred kratkim je bilo o funkciji mikrobov v prebavilih precej malo znanega. Vedeli so, da niso škodljivi, a tudi koristnost ni bila zelo razdelana. Danes so funkcije tako živahnega ekosistema tam notri že precej bolj znane. Mikrobi v našem trebuhu tvorijo vitamine, varujejo nas pred vdorom škodljivih mikrobov. Danes tudi vedo, da so številne kronične bolezni povezane z mikrobioto. Bakterije so namreč eden od predstavnikov okolja v tisti slavni besedni zvezi, da bolezen pogosto zrase iz kombinacije genov in okolja.
“Odkrili so celo serijo bolezni, povezanih s črevesno mikrobioto: alergije, metabolne motnje, metabolni sindrom, rak debelega črevesa, mikrobiota vpliva celo na vedenje človeka.”
– dr. Gorazd Avguštin
Tako dr. Skvarč kot dr. Avguštin navajata študije, ki ugotavljajo, da se ljudje razlikujemo tudi glede na geografski izvor. Predstavniki bolj prvobitnih ljudstev, ki so ohranili način prehranjevanja pred industrijsko dobo, imajo drugačno mikrobioto kot mi, sedeči Zahodnjaki, ki uživamo pretežno predelano hrano z manj vlakninami. Zato je v sodobni zgodovini več je alergij, manjša je toleranca na določeno vrsto hrane.
Kaj pa drugi domači poskusi vplivati na našo mikrobioto? Televizijske reklame so polne zagotovil o pozitivnih učinkih takšnih in drugačnih probiotičnih dodatkih. Pa držijo?
“Če želimo povečati biodiverziteto mikrobiote, nam trgovski preparati ne pomagajo. Prehranjujmo se kot naši dedki in babice: kislo zelje, fermentirana hrana. S to hrano pridobimo celo skupnost mikroorganizmov.”
– dr. Miha Skvarč
Mikroorganizmi v našem telesu, zlasti njihova vloga v prebavilih, so gotovo ena od trenutno zelo vročih raziskav v medicini. Kot ste lahko slišali v prispevku, je njihova raznolikost res izjemna, znanost pa je zdaj na poti k temu, da medicino na tem področju personalizira. Še nekaj let mora miniti, da bomo lahko ob pomoči DNK testov in personaliziranih analiz mikrobiote dobili tudi povsem svoj mikrobiotski zemljevid. Tedaj naše prebave nič več ne bomo linčali kot muhaste.
428 epizod
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Ste vedeli, da se dojenčki rodijo brez črevesne mikroflore in da se nato v treh letih vzpostavi črevesna mikrobiota, s kakršno živimo vse življenje. Zanimiv je tudi podatek, da v svojih prebavilih prenašamo kar dva kilograma mikroorganizmov, ki pomagajo pri normalnem delovanju našega telesa, črevesje je svojo mikrofloro tako posebno, da predstavlja kar samosvoj živčni sistem v telesu. Kaj je mikrobiota, kako nanjo vpliva način poroda in dojenje ter s kakšnim načinom življenja in prehranjevanja najbolje skrbimo zanjo, razkrivamo v tokratni valovski oddaji Ambulanta 202
Ste vedeli, da se dojenčki rodijo brez črevesne mikroflore in da se nato v črevesju v treh letih vzpostavi takšno ravnovesje mikroorganizmov, s kakršnim nato živimo vse življenje. Zanimiv je tudi podatek, da v svojih prebavilih prenašamo kar dva kilograma mikroorganizmov, ki pomagajo pri normalnem delovanju našega telesa, črevesje je svojo mikrofloro tako posebno, da predstavlja kar samosvoj živčni sistem.
“Črevesje spada med najbolj bogate mikrobne ekosisteme in v debelem črevesu jih je lahko tudi več kot 10 na 11. potenco na gram vsebine. Tudi njihov skupni nabor genov je bistveno večji, kot je število genov v našem genomu.”
dr. Gorazd Avguštin z Biotehniške fakultete v Ljubljani
10 na 11. potenco na gram!? To je toliko, kot če bi na kup stlačili človeško prebivalstvo 15 Zemelj. Druga zanimivost pri vsem tem pa je, kako malo mikroorganizmov imamo ljudje ob tem dejansko skupnih. “Recimo, da jih imate vi približno 1000 in jaz prav toliko, na ravni vrst si jih deliva nekaj deset.”
Zanimivo, pravi dr. Miha Skvarč z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani, da se vse začne dogajati med rojstvom, s poudarkom na besedici med. “Bakterijska flora tistih, ki so rojenih po naravni poti, se razlikuje od tistih, ki so rojeni s carskim rezom. Tudi pri dojenju je podobno.”
Mikrobi, ki se naseljujejo, postopoma zavzamejo svoje pozicije. Ta dinamika je zelo intenzivna zlasti v prvih mesecih po rojstvu, traja pa približno dve leti, pojasnjuje dr. Avguštin. Vzpostavljena struktura nato vztraja vse do posameznikove visoke starosti, seveda, če je vmes ne prekinemo s težkimi boleznimi in intenzivno terapijo z antibiotiki.
Do pred kratkim je bilo o funkciji mikrobov v prebavilih precej malo znanega. Vedeli so, da niso škodljivi, a tudi koristnost ni bila zelo razdelana. Danes so funkcije tako živahnega ekosistema tam notri že precej bolj znane. Mikrobi v našem trebuhu tvorijo vitamine, varujejo nas pred vdorom škodljivih mikrobov. Danes tudi vedo, da so številne kronične bolezni povezane z mikrobioto. Bakterije so namreč eden od predstavnikov okolja v tisti slavni besedni zvezi, da bolezen pogosto zrase iz kombinacije genov in okolja.
“Odkrili so celo serijo bolezni, povezanih s črevesno mikrobioto: alergije, metabolne motnje, metabolni sindrom, rak debelega črevesa, mikrobiota vpliva celo na vedenje človeka.”
– dr. Gorazd Avguštin
Tako dr. Skvarč kot dr. Avguštin navajata študije, ki ugotavljajo, da se ljudje razlikujemo tudi glede na geografski izvor. Predstavniki bolj prvobitnih ljudstev, ki so ohranili način prehranjevanja pred industrijsko dobo, imajo drugačno mikrobioto kot mi, sedeči Zahodnjaki, ki uživamo pretežno predelano hrano z manj vlakninami. Zato je v sodobni zgodovini več je alergij, manjša je toleranca na določeno vrsto hrane.
Kaj pa drugi domači poskusi vplivati na našo mikrobioto? Televizijske reklame so polne zagotovil o pozitivnih učinkih takšnih in drugačnih probiotičnih dodatkih. Pa držijo?
“Če želimo povečati biodiverziteto mikrobiote, nam trgovski preparati ne pomagajo. Prehranjujmo se kot naši dedki in babice: kislo zelje, fermentirana hrana. S to hrano pridobimo celo skupnost mikroorganizmov.”
– dr. Miha Skvarč
Mikroorganizmi v našem telesu, zlasti njihova vloga v prebavilih, so gotovo ena od trenutno zelo vročih raziskav v medicini. Kot ste lahko slišali v prispevku, je njihova raznolikost res izjemna, znanost pa je zdaj na poti k temu, da medicino na tem področju personalizira. Še nekaj let mora miniti, da bomo lahko ob pomoči DNK testov in personaliziranih analiz mikrobiote dobili tudi povsem svoj mikrobiotski zemljevid. Tedaj naše prebave nič več ne bomo linčali kot muhaste.
Gnojni meningitis ni tista vrsta meningitisa, kot jo poznamo v običajnem pomenu bolezni in ki jo prenašajo klopi, njegovi povzročitelji pa so virusi. Ne, gnojni meningitis je vrsta bakterijske okužbe, ki ima lahko že v nekaj urah katastrofalne posledice za bolnika, če je ne zdravimo ustrezno in pravočasno. Še posebej ranljivi so otroci in starejši.
Zadnje dni nas je razvajalo sonce in njegove žarke so pozdravili vsi, ki jih v zimskih dneh mučijo utrujenost, razdražljivost in nenehna potreba po ogljikovih hidratih. Sezonska razpoloženjska motnja oziroma sezonska ali zimska depresija nastopi s krajšanjem dneva. Slabo počutje se stopnjuje, vrhunec doseže januarja in februarja ter izzveni s prihodom pomladi. V določenih primerih depresijo omilijo že redni sprehodi, svež zrak in zdrava prehrana, pri hujših primerih pa je potrebna strokovna pomoč. O sezonski razpoloženjski motnji smo se pogovarjali z doktorico Andrejo Pšeničny, psihologinjo in psihoterapevtko.
Letos je več hospitalizacij obolelih za gripo in druga virozna obolenja kot minula leta. Gost oddaje je bil Marko Pokorn z Infekcijske klinike.
Samopoškodbeno vedenje je namerno poškodovanje lastnega telesa, ki povzroča bolečino, krvavitve, brazgotine ali podplutbe. Najpogostejše je rezanje.
Sadje in zelenjava sta odlična vira prehranskih vlaknin, vitaminov, mineralov in drugih bioaktivnih snovi, pa vendar ju Slovenci zaužijemo bistveno premalo. Po zadnji raziskavi Inštituta za nutricionistiko naj bi le polovica anketirancev zaužila sadje in zelenjavo vsaj enkrat dnevno, kar je bistveno premalo za ohranjanje našega zdravja. O tem, kako malo vemo o sadju in zelenjavi, bo govoril vodja raziskovalne skupine na Inštitutu za nutricionistiko dr. Igor Pravst.
V nenehnem družbenem stremljenju k mladosti in mladostnosti, ženske klimakterij pogosto razumejo predvsem kot neželen znak staranja. A klimakterij lahko prinaša tudi resnejše zdravstvene težave. Kako lahko na njegov potek bistveno vplivamo tudi z drugačnim življenjskim slogom, kdaj težave zahtevajo zdravljenje, ali so bioidentični hormoni primerna pomoč, pa tudi, zakaj do menopavze prihaja že pred 40. letom, smo govorili z dr. Bojano Pinter z Ginekološke klinike v Ljubljani.
Bolnišnična oskrba bolnikov in njihova varnost se v Evropski uniji precej[GV1] razlikujeta od države do države, prav tako pa se razlikuje tudi odnos do bolnišničnih okužb. A dejstvo je, da zaradi njih v Evropi vsako leto umre 37.000 ljudi, ob tem pa bolnišnične okužbe zakrivijo 16 milijonov dodatnih bolnišničnih dni, ki stanejo več kot 5 milijard evrov na leto. Najpogostejše tovrstne okužbe so respiratorne, na primer bolnišnična pljučnica, okužbe sečil in kirurške okužbe. Čeprav danes o njih v teoriji vemo tako rekoč vse, pa v praksi še vedno škriplje pri njihovem preprečevanju. Z iskanjem rešitev se ukvarjajo strokovnjaki iz številnih evropskih držav. Nekaj raziskav in predlogov so predstavili tudi v Rimu, kjer je na začetku decembra potekala konferenca o varnosti bolnikov in kakovosti oskrbe, ki jo je pripravila Evropska komisija.
Z vnovično odpovedjo uvedbe davka na sladkane pijače ne bi smela znova na stranski tir tudi opozorila zdravnikov in prehranskih strokovnjakov, da je sladkorja v prehrani odločno preveč in da ima njegovo prekomerno uživanje, predvsem pri otrocih in mladostnikih, zelo raznolike posledice. Predvsem fruktoza se namreč v telesu presnavlja podobno kot alkohol in vodi ne le v epidemijo debelosti, pač pa tudi v številne bolezni, za katerimi obolevajo tudi tisti z normalno telesno težo. Sladkor je dodan številnim prehrambenim izdelkom, v velikih količinah tudi tistim, ki so pogosta hrana otrok ali celo veljajo za zdrave. Je res upravičeno na zatožni klopi predvsem sladkor v pijačah?
Morda jim res rečemo otroške, a bolezni kot so ošpice, norice, rdečke, oslovski kašelj ali davica, so lahko resna grožnja tudi zdravju odraslih oseb. Koliko odrasle pred njimi še ščitijo cepljenja iz otroštva; bi bilo ob vnovičnih pojavih teh bolezni katera med njimi smiselno obnoviti? Kako lahko preverimo, ali smo v otroštvu preboleli kakšno od bolezni in za katerimi, že prebolenimi, zagotovo ne moremo ponovno zboleti? Dr. Marta Grgič Vitek bo odgovarjala tudi na vprašanja poslušalcev.
Morda jim res rečemo otroške, a bolezni kot so ošpice, norice, rdečke, oslovski kašelj ali davica, so lahko resna grožnja tudi zdravju odraslih oseb. Koliko odrasle pred njimi še ščitijo cepljenja iz otroštva; bi bilo ob vnovičnih pojavih teh bolezni katera med njimi smiselno obnoviti? Kako lahko preverimo, ali smo v otroštvu preboleli kakšno od bolezni in za katerimi, že prebolenimi, zagotovo ne moremo ponovno zboleti? Dr. Marta Grgič Vitek bo odgovarjala tudi na vprašanja poslušalcev.
Skoraj vsi smo že na lastni koži občutili anozmijo oziroma izgubo voha, ko nas je napadel prehlad. Vendar smo po nekaj dneh ali tednih spet lahko uživali v vonju najljubše večerje, izbrali parfumu ali pa ob vonju sveže pečenih piškotov pomislili na otroštvo. Vohalni sistem je pomemben del zaznavanja sveta okoli nas. Vonjave nas povežejo z okolico, nas opozorijo na nevarnosti, v nas vzbudijo prijetne spomine, pomena voha pa se pogosto ne zavedamo, dokler ga ne izgubimo. O vohu in njegovi izgubi bo spregovorila tokratna Ambulanta 202.
Duševne stiske v zgodnjem materinstvu so veliko bolj pogoste, kot se o njih sliši. Vsaj ena ali dve od desetih žensk postaneta po porodu depresivni in/ali tesnobni. Najpogosteje se ti duševni težavi pojavita od štiri do šest tednov po porodu, večinoma trajata od tri do šest mesecev. Ženske si zaslužijo najboljšo pomoč, ki jo lahko dobijo. A najprej morajo težave prepoznati. Dr. Zalka Drglin, Nacionalni inštitut za javno zdravje.
Družba se čedalje bolj zaveda, da se je ob odvisnosti od mamil, alkohola in odnosov v prejšnjih nekaj letih tudi pri nas zelo razširila zasvojenost z elektronskimi mediji in spletom. Najbolj so ji podvrženi mladi od 15-ega do 30-ega leta – mladoletni igrajo spletne igrice za več igralcev, moški hazardirajo in gledajo pornografijo, ženske pa so strastne nakupovalke v spletnih trgovinah in redne uporabnice družabnih omrežij. Kako prepoznati bolezenska znamenja, kdaj ukrepati in predvsem – kako sami pri sebi ugotoviti, ali gre za navado ali zasvojenost pa v tokratni Ambulanti 202.
Če bi nekomu, ki ima parodontalno bolezen, izmerili površino krvavečih dlesni, bi ta merila vsaj 42 kvadratnih centimetrov. Če bi tako odprto rano imeli kjerkoli drugje na telesu, bi nam ne padlo na pamet, da jo zanemarimo, pri parodontalnih boleznih pa jo zelo pogosto, čeprav lahko povzroča ne le težave v ustih, pač pa tudi resna obolenja drugod po telesu, opozarja stomatolog prof. dr. Milan Petelin.
V ambulanti 202 smo tokrat govorili o paliativni medicini, ki neozdravljivo bolnim omogoča preživljanje zadnjih mesecev življenja na domu.
Luskavica oziroma psoriaza je večplastna kronična avtoimuna sistemska vnetna bolezen, ki sicer ni nalezljiva, a zardi sprememb na koži bolnike pogosto spremlja stigma. Po vsem svetu je okoli 125 milijonov obolelih, v Sloveniji pa med 30 in 40 tisoč, najpogosteje pa se pojavi med 15. in 35. letom starosti. Kako se mladi bolniki soočajo s to boleznijo in kako vpliva na njihovo življenje, je razkrila tokratna Ambulanta.
Pri zastoju srca lahko pomagate tudi vi. prisluhnite tokratni Ambulanti 202!
Duševna bolezen ne spremeni življenja le obolelemu, pač pa tudi bližnjim. Kakšno pomoč potrebujejo svojci, kako se soočajo z boleznijo in stigmo, ki jo ta še zmeraj nosi, kako so jim pri tem lahko v pomoč podporne skupine? Gost Ambulante 202 bo dolgoletni vodja skupine za samopomoč svojcev pri Slovenskem združenju za duševno zdravje – Šentu – Edo Belak.
V javnosti pogostokrat vlada napačno prepričanje, da je novorojenček le »vreča refleksov«, kar – kot poudarjajo strokovnjaki neonatalne nevrologije – nikakor ne drži. Novorojenček že takoj po rojstvu komunicira z okolico in se odziva na dražljaje, kar kaže na zapleteno delovanje njegovega živčnega sistema.
September ni le začetek novega šolskega leta, ampak za marsikoga tudi začetek vadbe. Na tržišču je pestra paleta najrazličnejših skupinskih vadb, med katerimi se je kar težko odločiti in izbrati pravo ter sebi primerno in koristno vadbo za dobro počutje in zdravje.
Neveljaven email naslov