Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ste vedeli, da se dojenčki rodijo brez črevesne mikroflore in da se nato v treh letih vzpostavi črevesna mikrobiota, s kakršno živimo vse življenje. Zanimiv je tudi podatek, da v svojih prebavilih prenašamo kar dva kilograma mikroorganizmov, ki pomagajo pri normalnem delovanju našega telesa, črevesje je svojo mikrofloro tako posebno, da predstavlja kar samosvoj živčni sistem v telesu. Kaj je mikrobiota, kako nanjo vpliva način poroda in dojenje ter s kakšnim načinom življenja in prehranjevanja najbolje skrbimo zanjo, razkrivamo v tokratni valovski oddaji Ambulanta 202
Ste vedeli, da se dojenčki rodijo brez črevesne mikroflore in da se nato v črevesju v treh letih vzpostavi takšno ravnovesje mikroorganizmov, s kakršnim nato živimo vse življenje. Zanimiv je tudi podatek, da v svojih prebavilih prenašamo kar dva kilograma mikroorganizmov, ki pomagajo pri normalnem delovanju našega telesa, črevesje je svojo mikrofloro tako posebno, da predstavlja kar samosvoj živčni sistem.
“Črevesje spada med najbolj bogate mikrobne ekosisteme in v debelem črevesu jih je lahko tudi več kot 10 na 11. potenco na gram vsebine. Tudi njihov skupni nabor genov je bistveno večji, kot je število genov v našem genomu.”
dr. Gorazd Avguštin z Biotehniške fakultete v Ljubljani
10 na 11. potenco na gram!? To je toliko, kot če bi na kup stlačili človeško prebivalstvo 15 Zemelj. Druga zanimivost pri vsem tem pa je, kako malo mikroorganizmov imamo ljudje ob tem dejansko skupnih. “Recimo, da jih imate vi približno 1000 in jaz prav toliko, na ravni vrst si jih deliva nekaj deset.”
Zanimivo, pravi dr. Miha Skvarč z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani, da se vse začne dogajati med rojstvom, s poudarkom na besedici med. “Bakterijska flora tistih, ki so rojenih po naravni poti, se razlikuje od tistih, ki so rojeni s carskim rezom. Tudi pri dojenju je podobno.”
Mikrobi, ki se naseljujejo, postopoma zavzamejo svoje pozicije. Ta dinamika je zelo intenzivna zlasti v prvih mesecih po rojstvu, traja pa približno dve leti, pojasnjuje dr. Avguštin. Vzpostavljena struktura nato vztraja vse do posameznikove visoke starosti, seveda, če je vmes ne prekinemo s težkimi boleznimi in intenzivno terapijo z antibiotiki.
Do pred kratkim je bilo o funkciji mikrobov v prebavilih precej malo znanega. Vedeli so, da niso škodljivi, a tudi koristnost ni bila zelo razdelana. Danes so funkcije tako živahnega ekosistema tam notri že precej bolj znane. Mikrobi v našem trebuhu tvorijo vitamine, varujejo nas pred vdorom škodljivih mikrobov. Danes tudi vedo, da so številne kronične bolezni povezane z mikrobioto. Bakterije so namreč eden od predstavnikov okolja v tisti slavni besedni zvezi, da bolezen pogosto zrase iz kombinacije genov in okolja.
“Odkrili so celo serijo bolezni, povezanih s črevesno mikrobioto: alergije, metabolne motnje, metabolni sindrom, rak debelega črevesa, mikrobiota vpliva celo na vedenje človeka.”
– dr. Gorazd Avguštin
Tako dr. Skvarč kot dr. Avguštin navajata študije, ki ugotavljajo, da se ljudje razlikujemo tudi glede na geografski izvor. Predstavniki bolj prvobitnih ljudstev, ki so ohranili način prehranjevanja pred industrijsko dobo, imajo drugačno mikrobioto kot mi, sedeči Zahodnjaki, ki uživamo pretežno predelano hrano z manj vlakninami. Zato je v sodobni zgodovini več je alergij, manjša je toleranca na določeno vrsto hrane.
Kaj pa drugi domači poskusi vplivati na našo mikrobioto? Televizijske reklame so polne zagotovil o pozitivnih učinkih takšnih in drugačnih probiotičnih dodatkih. Pa držijo?
“Če želimo povečati biodiverziteto mikrobiote, nam trgovski preparati ne pomagajo. Prehranjujmo se kot naši dedki in babice: kislo zelje, fermentirana hrana. S to hrano pridobimo celo skupnost mikroorganizmov.”
– dr. Miha Skvarč
Mikroorganizmi v našem telesu, zlasti njihova vloga v prebavilih, so gotovo ena od trenutno zelo vročih raziskav v medicini. Kot ste lahko slišali v prispevku, je njihova raznolikost res izjemna, znanost pa je zdaj na poti k temu, da medicino na tem področju personalizira. Še nekaj let mora miniti, da bomo lahko ob pomoči DNK testov in personaliziranih analiz mikrobiote dobili tudi povsem svoj mikrobiotski zemljevid. Tedaj naše prebave nič več ne bomo linčali kot muhaste.
428 epizod
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Ste vedeli, da se dojenčki rodijo brez črevesne mikroflore in da se nato v treh letih vzpostavi črevesna mikrobiota, s kakršno živimo vse življenje. Zanimiv je tudi podatek, da v svojih prebavilih prenašamo kar dva kilograma mikroorganizmov, ki pomagajo pri normalnem delovanju našega telesa, črevesje je svojo mikrofloro tako posebno, da predstavlja kar samosvoj živčni sistem v telesu. Kaj je mikrobiota, kako nanjo vpliva način poroda in dojenje ter s kakšnim načinom življenja in prehranjevanja najbolje skrbimo zanjo, razkrivamo v tokratni valovski oddaji Ambulanta 202
Ste vedeli, da se dojenčki rodijo brez črevesne mikroflore in da se nato v črevesju v treh letih vzpostavi takšno ravnovesje mikroorganizmov, s kakršnim nato živimo vse življenje. Zanimiv je tudi podatek, da v svojih prebavilih prenašamo kar dva kilograma mikroorganizmov, ki pomagajo pri normalnem delovanju našega telesa, črevesje je svojo mikrofloro tako posebno, da predstavlja kar samosvoj živčni sistem.
“Črevesje spada med najbolj bogate mikrobne ekosisteme in v debelem črevesu jih je lahko tudi več kot 10 na 11. potenco na gram vsebine. Tudi njihov skupni nabor genov je bistveno večji, kot je število genov v našem genomu.”
dr. Gorazd Avguštin z Biotehniške fakultete v Ljubljani
10 na 11. potenco na gram!? To je toliko, kot če bi na kup stlačili človeško prebivalstvo 15 Zemelj. Druga zanimivost pri vsem tem pa je, kako malo mikroorganizmov imamo ljudje ob tem dejansko skupnih. “Recimo, da jih imate vi približno 1000 in jaz prav toliko, na ravni vrst si jih deliva nekaj deset.”
Zanimivo, pravi dr. Miha Skvarč z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani, da se vse začne dogajati med rojstvom, s poudarkom na besedici med. “Bakterijska flora tistih, ki so rojenih po naravni poti, se razlikuje od tistih, ki so rojeni s carskim rezom. Tudi pri dojenju je podobno.”
Mikrobi, ki se naseljujejo, postopoma zavzamejo svoje pozicije. Ta dinamika je zelo intenzivna zlasti v prvih mesecih po rojstvu, traja pa približno dve leti, pojasnjuje dr. Avguštin. Vzpostavljena struktura nato vztraja vse do posameznikove visoke starosti, seveda, če je vmes ne prekinemo s težkimi boleznimi in intenzivno terapijo z antibiotiki.
Do pred kratkim je bilo o funkciji mikrobov v prebavilih precej malo znanega. Vedeli so, da niso škodljivi, a tudi koristnost ni bila zelo razdelana. Danes so funkcije tako živahnega ekosistema tam notri že precej bolj znane. Mikrobi v našem trebuhu tvorijo vitamine, varujejo nas pred vdorom škodljivih mikrobov. Danes tudi vedo, da so številne kronične bolezni povezane z mikrobioto. Bakterije so namreč eden od predstavnikov okolja v tisti slavni besedni zvezi, da bolezen pogosto zrase iz kombinacije genov in okolja.
“Odkrili so celo serijo bolezni, povezanih s črevesno mikrobioto: alergije, metabolne motnje, metabolni sindrom, rak debelega črevesa, mikrobiota vpliva celo na vedenje človeka.”
– dr. Gorazd Avguštin
Tako dr. Skvarč kot dr. Avguštin navajata študije, ki ugotavljajo, da se ljudje razlikujemo tudi glede na geografski izvor. Predstavniki bolj prvobitnih ljudstev, ki so ohranili način prehranjevanja pred industrijsko dobo, imajo drugačno mikrobioto kot mi, sedeči Zahodnjaki, ki uživamo pretežno predelano hrano z manj vlakninami. Zato je v sodobni zgodovini več je alergij, manjša je toleranca na določeno vrsto hrane.
Kaj pa drugi domači poskusi vplivati na našo mikrobioto? Televizijske reklame so polne zagotovil o pozitivnih učinkih takšnih in drugačnih probiotičnih dodatkih. Pa držijo?
“Če želimo povečati biodiverziteto mikrobiote, nam trgovski preparati ne pomagajo. Prehranjujmo se kot naši dedki in babice: kislo zelje, fermentirana hrana. S to hrano pridobimo celo skupnost mikroorganizmov.”
– dr. Miha Skvarč
Mikroorganizmi v našem telesu, zlasti njihova vloga v prebavilih, so gotovo ena od trenutno zelo vročih raziskav v medicini. Kot ste lahko slišali v prispevku, je njihova raznolikost res izjemna, znanost pa je zdaj na poti k temu, da medicino na tem področju personalizira. Še nekaj let mora miniti, da bomo lahko ob pomoči DNK testov in personaliziranih analiz mikrobiote dobili tudi povsem svoj mikrobiotski zemljevid. Tedaj naše prebave nič več ne bomo linčali kot muhaste.
18. november smo že osmič obeležili kot evropski dan osveščanja o antibiotikih, letos pa se je prvič razpotegnil v teden opozarjanja na problem odpornosti proti antibiotikom. Zaradi okužbe z bakterijami, ki so odporne proti antibiotikom, samo v Evropi vsako leto umre 25.000 ljudi. Leta 2050 naj bi bila ta številka že 10 milijonov.
November je namenjen ozaveščanju o boleznih, ki prizadenejo predvsem moške. Četudi je rak prostate najpogostejši in najbolj smrten rak, zaradi njega letno umre kar 360 starejših moških, pa še zdaleč ni edini. V splošni moški populaciji predstavlja rak testisov 1 do 2 odstotka, v populaciji moških, starih od 20 do 40 let, pa je to najpogostejši rak.
Največkrat mame opozarjajo na zahtevno življenje z otroki s hudimi zdravstvenimi in razvojnimi težavami, mame ustanavljajo društva in fundacije ter si prizadevajo za zakonske spremembe. Tudi v medijih največkrat nastopajo le mame. Očetje, ki spregovorijo o svojem pogledu na tako življenje, so redki. Sašo Greiner pa brez zadržkov govori ne le o tegobah “posebnih družin”, ampak iskreno tudi o smrti otroka kot o odrešitvi, o za številne nesprejemljivih stališčih do zdravljenja otrok s tako hudimi neozdravljivimi genskimi napakami. Radikalno je njegovo stališče, da tak otrok ni dar, ampak breme, in vztrajno zagovarja odločitev, da družina kljub grožnji smrti vsega svojega življenja ne sme podrediti le bolnemu otroku.
Deloholik lahko postane vsakdo, ne glede na vrsto dela, ki ga opravlja. O tem smo se pogovarjali s sogovornikom Miranom Možino, psihiatrom in psihoterapevtom.
S približevanjem prvemu novembru se pogosteje zatekamo k tesnobni misli na minljivost – sebe in drugih. Sodobni človek je smrt in umiranje odrinil v institucije, cilj dobre paliativne oskrbe pa je usmerjen predvsem v sprejemajoč in human odnos do smrti in odhajanja, ki je pomemben del naravnega življenjskega toka. O tem je pred časom v Sloveniji govorila dr. Sheila Payne, ena od vodilnih svetovnih predavateljic za področje paliative.
Zastoj srca pri otrocih, ki zahteva nekoliko drugačen način oživljanja, in pomoč odraslim z zastojem srca v odročnih krajih, kjer reševalcev ne bo na kraj dogodka v času, ko bi še lahko rešili življenje, so dogodki, ki so zahtevni tudi za najbolj izkušene reševalce. Kako se jih lotimo laiki?
Pred osmimi leti, ob 35 letnici Vala 202, smo pripravili dve seriji radijskih oddaj s številnimi informacijami, napotki in zgodbami o tem, kako pomembno je poznavanje temeljnih postopkov oživljanja in uporabe avtomatskih defibrilatorjev. Hkrati je po Sloveniji potekalo več kot 100 brezplačnih tečajev učenja teh preprostih veščin, ki lahko odločajo o življenju ali smrti. In zagotovo vemo, da so (vsaj) dvakrat so presodile v korist življenja. Tudi zato smo se ob letošnjem Evropskem dnevu oživljanja odločili, da skupaj s partnerji, Rdečim križem Slovenije in Slovenskim reanimacijskim svetom znova povabimo: naučite se rešiti življenje.
Potem ko je pred desetletjem zbolela za panično motnjo, je Emanuela Malačič Kladnik soustanovila društvo DAM. V podporo in pomoč ter v spodbudo ljudem, da ob medsebojni pomoči – in pomoči strokovnjakov najdejo pot iz stiske in se izvijejo iz primeža duševnih motenj.
Andrej Pušljar se že 20 let zaradi bolezni ledvic vozi na dializo, medtem so mu začela odpovedovati še jetra. Pri 35. letih je že prestal transplantacijo jeter, na presaditev ledvic še čaka. Zadnje leto in pol je dobesedno živel v bolnišnici, a ni obupal. Razmišlja pozitivno, tudi zaradi službe, Andrej je od leta 2012 namreč del podjetja IBM.
“Že samo ugotavljanje neželenih stranskih učinkov je včasih zelo naporno delo, saj vsako telo na zdravila odreagira drugače. Če pa bolnik jemlje več zdravil hkrati in če ob tem uživa še raznolika prehranska dopolnila, pa je iskanje vzroka za zdravstvene težave cela znanost,” priznava Darja Potočnik Benčič, mag. farm.spec., ki pri Lekarniški zbornici Slovenije vodi strokovno skupino za pregled uporabe zdravil in pogosto svetuje bolnikom z različnimi težavami.
O predsodkih, ki obremenjujejo ljudi z duševnimi težavami in s samomorilnim vedenjem in tudi zato ne poiščejo pomoči, o stigmi že tako nemočnih svojcev ob samomoru bližnjega ter seveda o družbi, ki mora združiti moči pri preprečevanju samomora. Ambulanta 202 ob Svetovnem dnevu preprečevanja samomora.
Nemalo otrok je s strahom pričakovalo novo šolsko leto. Čeprav strokovnjaki poudarjajo, da v resnici ni otroka, ki se na bi želel česa naučiti in ki ne bi rad bil uspešen tudi v šoli, je hkrati vse več otrok, ki šole ne marajo, za šolsko delo niso motivirani ali zaradi različnih učnih težav zanje šola pomeni velik stres. Kako pravočasno odkrijemo vzrok učnih težav in kako otrokom pomagamo, je v Ambulanti 202 svetovala mag. Mateja Hudoklin, specialistka klinične psihologije s Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani.
Ambulanta tokrat predstavlja dve zgodbi - prva se dogaja v vesolju, kjer živijo pošastice, druga se dogaja na zemlji, v okolici Ljubljane, kjer živi Anej Košorok. Zgovornemu dečku z bujno domišljijo so zdravniki, ko je bil star le šest mesecev, postavili diagnozo spinalna mišična atrofija.
Ambulanta tokrat predstavlja dve zgodbi - prva se dogaja v vesolju, kjer živijo pošastice, druga se dogaja na zemlji, v okolici Ljubljane, kjer živi Anej Košorok. Zgovornemu dečku z bujno domišljijo so zdravniki, ko je bil star le šest mesecev, postavili diagnozo spinalna mišična atrofija.
Cistična fibroza je kronična, gensko pogojena in življenje ogrožajoča bolezen, ki prizadene žleze sluznice zlasti v dihalnih poteh, pljučih, trebušni slinavki in črevesju. Gosta sluz maši pljuča, otežuje dihanje in izčrpava telo. Ta redka bolezen je še vedno neozdravljiva, simptome pa bolniki obvladujejo z inhalacijami, dihalnimi vajami, jemanjem encimov v obliki tablet, dietami, telesno dejavnostjo, v zadnji fazi pa tudi s tvegano presaditvijo pljuč. V Sloveniji se vsako leto rodijo trije ali štirje otroci s cistično fibrozo. Med njimi je tudi mladi fotograf Jan Pirnat. Svojo zgodbo o življenju s cistično fibrozo bo povedal v četrtkovi valovski oddaji Ambulanta 202.
Med tabuji, ki še vedno vztrajajo tudi pri nas, je starševstvo invalidnih oseb. Pogosto se zgodi, da invalidnost doleti tiste, ki so že starši, precej redkeje pa, da se za starševstvo odločijo pari, pri katerih eden od partnerjev zaradi invalidnosti sam potrebuje precej pomoči v vsakodnevnem življenju. Borut Zemljič je nekaj let po tem, ko je zaradi hude poškodbe glave med kolesarjenjem postal povsem odvisen od drugih, zaživel polno partnersko življenje in postal celo oče.
Pravijo jim otroci metuljev, saj je njihova koža tako tanka kakor metuljeva krila. Bulozno epidermolizo, neozdravljivo kožno bolezen, ima v Sloveniji 52 ljudi, od tega štirje najhujšo obliko – distrofično. Med njimi je tudi 16-letna dijakinja Ana Rogel, ki kljub številnim oviram zaradi bolezni živi skoraj povsem normalno življenje.
28-letni Ptujčan Damjan Habjanič, strasten navijač nogometnega kluba Maribor, je bil dolga leta zgolj zavzet opazovalec športa. Takrat so se mu zelo opazno nabrali tudi kilogrami in ko jih je bilo že 155, se je odločil močno spremeniti življenjske navade. Kakšna je bila pot, na kateri je v dveh letih skoraj prepolovil svojo težo in kako namerava jeseni s prav posebnim izzivom kronati svojo največjo življenjsko zmago?
Normalna vrednost sladkorja v krvi je od 4 mmol/L- 6mmol/L, gost Ambulante 202 ga je ob prihodu v bolnišnico imel kar 40 mmol/L.
Neveljaven email naslov