Ste vedeli, da se dojenčki rodijo brez črevesne mikroflore in da se nato v treh letih vzpostavi črevesna mikrobiota, s kakršno živimo vse življenje. Zanimiv je tudi podatek, da v svojih prebavilih prenašamo kar dva kilograma mikroorganizmov, ki pomagajo pri normalnem delovanju našega telesa, črevesje je svojo mikrofloro tako posebno, da predstavlja kar samosvoj živčni sistem v telesu. Kaj je mikrobiota, kako nanjo vpliva način poroda in dojenje ter s kakšnim načinom življenja in prehranjevanja najbolje skrbimo zanjo, razkrivamo v tokratni valovski oddaji Ambulanta 202

Ste vedeli, da se dojenčki rodijo brez črevesne mikroflore in da se nato v črevesju v treh letih vzpostavi takšno ravnovesje mikroorganizmov, s kakršnim nato živimo vse življenje. Zanimiv je tudi podatek, da v svojih prebavilih prenašamo kar dva kilograma mikroorganizmov, ki pomagajo pri normalnem delovanju našega telesa, črevesje je svojo mikrofloro tako posebno, da predstavlja kar samosvoj živčni sistem.

“Črevesje spada med najbolj bogate mikrobne ekosisteme in v debelem črevesu jih je lahko tudi več kot 10 na 11. potenco na gram vsebine. Tudi njihov skupni nabor genov je bistveno večji, kot je število genov v našem genomu.”

dr. Gorazd Avguštin z Biotehniške fakultete v Ljubljani

10 na 11. potenco na gram!? To je toliko, kot če bi na kup stlačili človeško prebivalstvo 15 Zemelj. Druga zanimivost pri vsem tem pa je, kako malo mikroorganizmov imamo ljudje ob tem dejansko skupnih. “Recimo, da jih imate vi približno 1000 in jaz prav toliko, na ravni vrst si jih deliva nekaj deset.”

Vaginalni porod boljši od carskega reza

Zanimivo, pravi dr. Miha Skvarč z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani, da se vse začne dogajati med rojstvom, s poudarkom na besedici med. “Bakterijska flora tistih, ki so rojenih po naravni poti, se razlikuje od tistih, ki so rojeni s carskim rezom. Tudi pri dojenju je podobno.”

Mikrobi, ki se naseljujejo, postopoma zavzamejo svoje pozicije. Ta dinamika je zelo intenzivna zlasti v prvih mesecih po rojstvu, traja pa približno dve leti, pojasnjuje dr. Avguštin. Vzpostavljena struktura nato vztraja vse do posameznikove visoke starosti, seveda, če je vmes ne prekinemo s težkimi boleznimi in intenzivno terapijo z antibiotiki.

Čuvaji

Do pred kratkim je bilo o funkciji mikrobov v prebavilih precej malo znanega. Vedeli so, da niso škodljivi, a tudi koristnost ni bila zelo razdelana. Danes so funkcije tako živahnega ekosistema tam notri že precej bolj znane. Mikrobi v našem trebuhu tvorijo vitamine, varujejo nas pred vdorom škodljivih mikrobov. Danes tudi vedo, da so številne kronične bolezni povezane z mikrobioto. Bakterije so namreč eden od predstavnikov okolja v tisti slavni besedni zvezi, da bolezen pogosto zrase iz kombinacije genov in okolja.

“Odkrili so celo serijo bolezni, povezanih s črevesno mikrobioto: alergije, metabolne motnje, metabolni sindrom, rak debelega črevesa, mikrobiota vpliva celo na vedenje človeka.”

– dr. Gorazd Avguštin

Tako dr. Skvarč kot dr. Avguštin navajata študije, ki ugotavljajo, da se ljudje razlikujemo tudi glede na geografski izvor. Predstavniki bolj prvobitnih ljudstev, ki so ohranili način prehranjevanja pred industrijsko dobo, imajo drugačno mikrobioto kot mi, sedeči Zahodnjaki, ki uživamo pretežno predelano hrano z manj vlakninami. Zato je v sodobni zgodovini več je alergij, manjša je toleranca na določeno vrsto hrane.

Jejte uravnoteženo in zmerno

Kaj pa drugi domači poskusi vplivati na našo mikrobioto? Televizijske reklame so polne zagotovil o pozitivnih učinkih takšnih in drugačnih probiotičnih dodatkih. Pa držijo?

“Če želimo povečati biodiverziteto mikrobiote, nam trgovski preparati ne pomagajo. Prehranjujmo se kot naši dedki in babice: kislo zelje, fermentirana hrana. S to hrano pridobimo celo skupnost mikroorganizmov.”

– dr. Miha Skvarč

Mikroorganizmi v našem telesu, zlasti njihova vloga v prebavilih, so gotovo ena od trenutno zelo vročih raziskav v medicini. Kot ste lahko slišali v prispevku, je njihova raznolikost res izjemna, znanost pa je zdaj na poti k temu, da medicino na tem področju personalizira. Še nekaj let mora miniti, da bomo lahko ob pomoči DNK testov in personaliziranih analiz mikrobiote dobili tudi povsem svoj mikrobiotski zemljevid. Tedaj naše prebave nič več ne bomo linčali kot muhaste.