Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ste vedeli, da se dojenčki rodijo brez črevesne mikroflore in da se nato v treh letih vzpostavi črevesna mikrobiota, s kakršno živimo vse življenje. Zanimiv je tudi podatek, da v svojih prebavilih prenašamo kar dva kilograma mikroorganizmov, ki pomagajo pri normalnem delovanju našega telesa, črevesje je svojo mikrofloro tako posebno, da predstavlja kar samosvoj živčni sistem v telesu. Kaj je mikrobiota, kako nanjo vpliva način poroda in dojenje ter s kakšnim načinom življenja in prehranjevanja najbolje skrbimo zanjo, razkrivamo v tokratni valovski oddaji Ambulanta 202
Ste vedeli, da se dojenčki rodijo brez črevesne mikroflore in da se nato v črevesju v treh letih vzpostavi takšno ravnovesje mikroorganizmov, s kakršnim nato živimo vse življenje. Zanimiv je tudi podatek, da v svojih prebavilih prenašamo kar dva kilograma mikroorganizmov, ki pomagajo pri normalnem delovanju našega telesa, črevesje je svojo mikrofloro tako posebno, da predstavlja kar samosvoj živčni sistem.
“Črevesje spada med najbolj bogate mikrobne ekosisteme in v debelem črevesu jih je lahko tudi več kot 10 na 11. potenco na gram vsebine. Tudi njihov skupni nabor genov je bistveno večji, kot je število genov v našem genomu.”
dr. Gorazd Avguštin z Biotehniške fakultete v Ljubljani
10 na 11. potenco na gram!? To je toliko, kot če bi na kup stlačili človeško prebivalstvo 15 Zemelj. Druga zanimivost pri vsem tem pa je, kako malo mikroorganizmov imamo ljudje ob tem dejansko skupnih. “Recimo, da jih imate vi približno 1000 in jaz prav toliko, na ravni vrst si jih deliva nekaj deset.”
Zanimivo, pravi dr. Miha Skvarč z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani, da se vse začne dogajati med rojstvom, s poudarkom na besedici med. “Bakterijska flora tistih, ki so rojenih po naravni poti, se razlikuje od tistih, ki so rojeni s carskim rezom. Tudi pri dojenju je podobno.”
Mikrobi, ki se naseljujejo, postopoma zavzamejo svoje pozicije. Ta dinamika je zelo intenzivna zlasti v prvih mesecih po rojstvu, traja pa približno dve leti, pojasnjuje dr. Avguštin. Vzpostavljena struktura nato vztraja vse do posameznikove visoke starosti, seveda, če je vmes ne prekinemo s težkimi boleznimi in intenzivno terapijo z antibiotiki.
Do pred kratkim je bilo o funkciji mikrobov v prebavilih precej malo znanega. Vedeli so, da niso škodljivi, a tudi koristnost ni bila zelo razdelana. Danes so funkcije tako živahnega ekosistema tam notri že precej bolj znane. Mikrobi v našem trebuhu tvorijo vitamine, varujejo nas pred vdorom škodljivih mikrobov. Danes tudi vedo, da so številne kronične bolezni povezane z mikrobioto. Bakterije so namreč eden od predstavnikov okolja v tisti slavni besedni zvezi, da bolezen pogosto zrase iz kombinacije genov in okolja.
“Odkrili so celo serijo bolezni, povezanih s črevesno mikrobioto: alergije, metabolne motnje, metabolni sindrom, rak debelega črevesa, mikrobiota vpliva celo na vedenje človeka.”
– dr. Gorazd Avguštin
Tako dr. Skvarč kot dr. Avguštin navajata študije, ki ugotavljajo, da se ljudje razlikujemo tudi glede na geografski izvor. Predstavniki bolj prvobitnih ljudstev, ki so ohranili način prehranjevanja pred industrijsko dobo, imajo drugačno mikrobioto kot mi, sedeči Zahodnjaki, ki uživamo pretežno predelano hrano z manj vlakninami. Zato je v sodobni zgodovini več je alergij, manjša je toleranca na določeno vrsto hrane.
Kaj pa drugi domači poskusi vplivati na našo mikrobioto? Televizijske reklame so polne zagotovil o pozitivnih učinkih takšnih in drugačnih probiotičnih dodatkih. Pa držijo?
“Če želimo povečati biodiverziteto mikrobiote, nam trgovski preparati ne pomagajo. Prehranjujmo se kot naši dedki in babice: kislo zelje, fermentirana hrana. S to hrano pridobimo celo skupnost mikroorganizmov.”
– dr. Miha Skvarč
Mikroorganizmi v našem telesu, zlasti njihova vloga v prebavilih, so gotovo ena od trenutno zelo vročih raziskav v medicini. Kot ste lahko slišali v prispevku, je njihova raznolikost res izjemna, znanost pa je zdaj na poti k temu, da medicino na tem področju personalizira. Še nekaj let mora miniti, da bomo lahko ob pomoči DNK testov in personaliziranih analiz mikrobiote dobili tudi povsem svoj mikrobiotski zemljevid. Tedaj naše prebave nič več ne bomo linčali kot muhaste.
428 epizod
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Ste vedeli, da se dojenčki rodijo brez črevesne mikroflore in da se nato v treh letih vzpostavi črevesna mikrobiota, s kakršno živimo vse življenje. Zanimiv je tudi podatek, da v svojih prebavilih prenašamo kar dva kilograma mikroorganizmov, ki pomagajo pri normalnem delovanju našega telesa, črevesje je svojo mikrofloro tako posebno, da predstavlja kar samosvoj živčni sistem v telesu. Kaj je mikrobiota, kako nanjo vpliva način poroda in dojenje ter s kakšnim načinom življenja in prehranjevanja najbolje skrbimo zanjo, razkrivamo v tokratni valovski oddaji Ambulanta 202
Ste vedeli, da se dojenčki rodijo brez črevesne mikroflore in da se nato v črevesju v treh letih vzpostavi takšno ravnovesje mikroorganizmov, s kakršnim nato živimo vse življenje. Zanimiv je tudi podatek, da v svojih prebavilih prenašamo kar dva kilograma mikroorganizmov, ki pomagajo pri normalnem delovanju našega telesa, črevesje je svojo mikrofloro tako posebno, da predstavlja kar samosvoj živčni sistem.
“Črevesje spada med najbolj bogate mikrobne ekosisteme in v debelem črevesu jih je lahko tudi več kot 10 na 11. potenco na gram vsebine. Tudi njihov skupni nabor genov je bistveno večji, kot je število genov v našem genomu.”
dr. Gorazd Avguštin z Biotehniške fakultete v Ljubljani
10 na 11. potenco na gram!? To je toliko, kot če bi na kup stlačili človeško prebivalstvo 15 Zemelj. Druga zanimivost pri vsem tem pa je, kako malo mikroorganizmov imamo ljudje ob tem dejansko skupnih. “Recimo, da jih imate vi približno 1000 in jaz prav toliko, na ravni vrst si jih deliva nekaj deset.”
Zanimivo, pravi dr. Miha Skvarč z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani, da se vse začne dogajati med rojstvom, s poudarkom na besedici med. “Bakterijska flora tistih, ki so rojenih po naravni poti, se razlikuje od tistih, ki so rojeni s carskim rezom. Tudi pri dojenju je podobno.”
Mikrobi, ki se naseljujejo, postopoma zavzamejo svoje pozicije. Ta dinamika je zelo intenzivna zlasti v prvih mesecih po rojstvu, traja pa približno dve leti, pojasnjuje dr. Avguštin. Vzpostavljena struktura nato vztraja vse do posameznikove visoke starosti, seveda, če je vmes ne prekinemo s težkimi boleznimi in intenzivno terapijo z antibiotiki.
Do pred kratkim je bilo o funkciji mikrobov v prebavilih precej malo znanega. Vedeli so, da niso škodljivi, a tudi koristnost ni bila zelo razdelana. Danes so funkcije tako živahnega ekosistema tam notri že precej bolj znane. Mikrobi v našem trebuhu tvorijo vitamine, varujejo nas pred vdorom škodljivih mikrobov. Danes tudi vedo, da so številne kronične bolezni povezane z mikrobioto. Bakterije so namreč eden od predstavnikov okolja v tisti slavni besedni zvezi, da bolezen pogosto zrase iz kombinacije genov in okolja.
“Odkrili so celo serijo bolezni, povezanih s črevesno mikrobioto: alergije, metabolne motnje, metabolni sindrom, rak debelega črevesa, mikrobiota vpliva celo na vedenje človeka.”
– dr. Gorazd Avguštin
Tako dr. Skvarč kot dr. Avguštin navajata študije, ki ugotavljajo, da se ljudje razlikujemo tudi glede na geografski izvor. Predstavniki bolj prvobitnih ljudstev, ki so ohranili način prehranjevanja pred industrijsko dobo, imajo drugačno mikrobioto kot mi, sedeči Zahodnjaki, ki uživamo pretežno predelano hrano z manj vlakninami. Zato je v sodobni zgodovini več je alergij, manjša je toleranca na določeno vrsto hrane.
Kaj pa drugi domači poskusi vplivati na našo mikrobioto? Televizijske reklame so polne zagotovil o pozitivnih učinkih takšnih in drugačnih probiotičnih dodatkih. Pa držijo?
“Če želimo povečati biodiverziteto mikrobiote, nam trgovski preparati ne pomagajo. Prehranjujmo se kot naši dedki in babice: kislo zelje, fermentirana hrana. S to hrano pridobimo celo skupnost mikroorganizmov.”
– dr. Miha Skvarč
Mikroorganizmi v našem telesu, zlasti njihova vloga v prebavilih, so gotovo ena od trenutno zelo vročih raziskav v medicini. Kot ste lahko slišali v prispevku, je njihova raznolikost res izjemna, znanost pa je zdaj na poti k temu, da medicino na tem področju personalizira. Še nekaj let mora miniti, da bomo lahko ob pomoči DNK testov in personaliziranih analiz mikrobiote dobili tudi povsem svoj mikrobiotski zemljevid. Tedaj naše prebave nič več ne bomo linčali kot muhaste.
Šolske počitnice so tu ali pa za nekatere še pridejo. Naj ne bodo le nov izgovor za posedanje pred računalnikom in televizijo, otroke (in sebe) napodimo ven, na svež zimski zrak! Otroci so bili nekoč nenehno v gibanju, danes pa kakor da nimajo več časa niti za prosto gibalno igro. Prosta igra in svobodna izbira pri njej sta ključni za krepitev samopodobe in za to, da otrok odkrije, kdo sploh je. Najnovejše raziskave tudi potrjujejo povezavo med gibanjem in kognitivno sposobnostjo, še sporoča današnja oddaja o zdravju. Maja Ratej in njena gostja dr. Tina Bregant tako v tokratni Ambulanti 202 sporočata predvsem eno: Pametni se gibljejo!
Blizu nam je skandinavski stil dela, kjer prevladuje protestantska delovna etika, a ta pri nas ni tako pristona, kot govorimo, da je. Vprašanje je, ali bi slovenski zaposleni v takem sistemu funkcionirali. V Ambulanti o motivaciji na delovnem mestu gostimo Evo Boštjančič, izredno profesorico psihologije na ljubljanski Filozofski fakulteti, vodjo Katedre za psihologijo dela in organizacij.
Osnovnošolci in maturantje se bodo v prihodnjih tednih morali odločiti, kako nadaljevati svojo pot. Strah pred tem, da je odločitev lahko napačna in da ima nepopravljive posledice, je velik predvsem pri tistih, ki sploh ne vedo, kaj bi v življenju zares radi počeli. Kako jim pomagati, predvsem pa, kako jih razbremeniti strahu pred morebitno napačno odločitvijo? Svetuje dr. Miha Lovšin, vodja področja za karierno orientacijo na Centru za poklicno izobraževanje.
Rak na materničnem vratu je četrti najpogostejši rak na svetu pri ženskah in osmi v Evropi. Slovenija se v zadnjih letih uvršča med države z najmanjšo umrljivostjo zaradi raka na materničnem vratu. Pri nas zboli za njim približno 120 žensk na leto, želimo pa, da bi se to število še zmanjšalo oziroma, da bi rak na materničnem vratu postal prvi rak, ki bi nam ga uspelo odpraviti, kot nam je uspelo z nekaterimi nalezljivimi boleznimi, na primer z rdečkami. K temu zelo pripomoreta dva učinkovita javnozdravstvena ukrepa – cepljenje proti okužbam s človeškimi papilomavirusi in presejalni program za zdrave ženske v okviru ZORE.
V Sloveniji se pravkar spopadamo z vrhuncem letošnje sezone gripe. Virus, ki jo prenaša, je strokovnjakom še danes precej trd oreh, saj neprestano mutira. Kako iščejo pravo cepivo, zakaj so nekatere sezonske gripe občutno hujše kot druge in ali je res, da običajen človek v povprečju na desetletje nekajkrat preboli to virusno obolenje, ne da bi vedel, bo pojasnila mag. Katarina Prosenc Trilar iz Laboratorija za javnozdravstveno virologijo.
Novica o diagnozi rak človeka vedno preseneti, pride nepričakovano in s seboj prinese občutek nemoči in stanje šoka. Ne le za bolnika, tudi za njegove svojce in prijatelje. Odzivi na bolezen so različni tako, kot smo različni ljudje. Tisti, ki imajo za sabo izkušnjo, kako je, ko ti zboli ljuba oseba, poudarjajo, kako pomemben je odkrit pogovor o bolezni, zaupanje zdravljenju in podpora bolniku. Svoje izkušnje z boleznijo so z nami delili oče in hči Jana Koteska in Boris Koteski, Boštjan P. Strnad, Metod Pevec pa tudi predsednica združenja za boj proti raku dojk Europa Donna Tanja Španić.
Imunoterapija se pri zdravljenju rakavih bolezni vse bolj prebija v ospredje, saj pri nekaterih vrstah raka bistveno izboljša preživetje celo bolnikom v zadnjih fazah bolezni.
Temeljno izhodišče pozitivne psihologije ni prizadevanje za nenehno srečo in ugodje ljudi, ampak raziskovanje človekovih virov in moči ter razvijanje metod za boljšo kakovost življenja. Kaj točno je pozitivna psihologija, je razložil Miran Možina.
Življenje je prekratko, da bi imeli dolgočasne lase, a kaj ko je to, kakšne lase imamo v zelo majhni meri odvisno od nas samih. Za to pač poskrbijo starši in genetika. Podobno kot barva oči se namreč dedujeta tudi oblika in barva las; dominantnejši je gen za kodraste in temne lase. Sicer pa je človeško telo pokrito z lasnimi mešički praktično povsod, po vsem telesu je teh približno 5 milijonov, na glavi jih je 100 000. Če si las ne bi nikoli ostrigli, bi v dolžino zrasli do 9 metrov, sicer pa nam lasje najhitreje rastejo v otroštvu, malce pohitijo tudi v poletnem času. En las na naši glavi ostane do osem let in tako lasje o svojem lastniku povedo marsikaj, od tega v kakšnem okolju je živel pa tudi to, katere substance je užival.
Potreba po psihoterapevtski pomoči je v sodobnem času čedalje večja in odločitev zanjo, kot marsikdo zmotno misli, ni poraz, ampak korak k bolj kakovostnemu življenju. Bolj kot metoda in tehnika psihoterapije je za učinkovito pomoč pomemben odnos, ki se razvije med terapevtom in klientom. Mojca Brezavšcek, psihologinja in psihoterapevtka.
Vec kot 230 bolnikov trenutno caka na presaditev primernega organa. Teh ni dovolj tudi zato, ker se le nekaj odstotkov Slovencev uradno vpiše med prostovoljne darovalce. Zato o darovanju njihovih organov odlocajo svojci po njihovi smrti. Zdaj se obstojeci, zelo zamudni poti vpisa med darovalce pridružuje še zelo preprosta prijava po elektronski poti. Kako poteka in kakšne prednosti prinaša, bo pojasnila prim. Danica Avsec, dr. med., direktorica Zavoda RS za presaditve organov in tkiv, Slovenija-transplant.
Pojem 'čustvenih manipulacij' ima zelo negativen prizvok, in ljudi, ki ga zelo skrajno uporabljajo za doseganje svojih ciljev, označujemo tudi kot 'čustvene vampirje'. A pri tovrstnih dejanjih ne gre vselej za preračunljivost in naklepna dejanja, v resnici se v vlogi manipulatorja lahko znajde vsak. Kako jo prepoznati pri sebi in drugih in kako ukrepati, je pojasnila strokovnjakinja Melita Kuhar.
Ljubljanski maraton v pogon spravi kar odstotek populacije, veliko ljudi pa v želji po več ne upošteva zakonitosti treninga in zdravega odnosa do športne rekreacije. Je res potrebno za zdravje migati več ur na dan ali pa preteči dnevno 10 kilometrov ali več? V Ambulanti bomo temne plati pretiranega ukvarjanja s športom razkrivali s trenerjema Dejanom Lenartom in Urbanom Praprotnikom, filozofom dr. Milanom Hosto, športnim psihologom mag. Alešem Vičičem in fizioterapevtom Matejem Čebokljem.
Skoraj vsakdo lahko zamenja pregorelo žarnico, halogenko ali LED svetilko, le malokdo pa se ob tem vpraša, kolikšna svetlost in kakšna svetilnost je za človeški vid najprimernejša. Tudi človeško oko se je na svoj način prilagodilo življenjskim potrebam, dandanašnji pa prav z vidom zaznavamo tri četrtine vseh informacij iz okolja.
Vrsto let je pridobivanje znanja o pravilnem oživljanju in drugih nujnih stanjih (za laike, a tudi za profesionalce vseh vrst,) potekalo na zelo preprostih učnih lutkah, bolj znanih kot "Ančke". Zdaj pa sodoben, mobilni simulacijski center ponuja povsem drugačen način poučevanja. Tečajniki "oživljajo" izjemno realistične lutke, ki so delo z oskarjem nagrajenih holivudskih profesionalcev, uporabljajo profesionalni enako učno opremo in tudi s pomočjo virtualne realnosti vajo doživijo kot resničen dogodek. Simulacijski center je bil v ZD Ljubljana zasnovan in domišljen predvsem za zaposlene v zdravstvu, zdaj pa vrata odpira tudi laikom. Ker gre za mobilno enoto, 9m dolgo avtomobilsko prikolico, jo je mogoče odpeljati v še tako zakoten kraj. Zato bodo dobesedno nepozabni tečaji temeljnih postopkov oživljanja potekali tudi v krajih, kjer ljudje s srčnim zastojem takrat, ko bo šlo zares, pravočasne pomoči reševalcev najbrž ne bodo dočakali.
Program OMRA, ki ga je zagnala skupina strokovnjakov in raziskovalcev, stopa na pot pri prizadevanju za kakovostnejše duševno zdravje. Da se težave prepoznajo, zavedanje o njih okrepi, zmanjša z njim povezana stigma in najde ustrezna pomoč. V studiu smo gostili psihiatrinjo dr. Mojco Zvezdano Dernovšek.
Delež starejših v Sloveniji se povečuje: Leta 2010 je bilo ljudi, ki so starejši od 65 let, 16,5 odstotka, ta delež pa je do zdaj narasel na skoraj 20 odstotkov, vsak peti v Sloveniji je torej že starejši od 65 let. Da smo hitro starajoča se družba, kaže tudi to, da se javnofinančni stroški v zvezi s staranjem pri nas povečujejo hitreje kot v drugih državah članicah Evropske unije. V zvezi z izzivi, ki jih v družbi prinaša staranje, smo se pogovarjali z enim od vodilnih britanskih strokovnjakov in vladnih svetovalcev za staranje profesorjem Tomom Kirkwoodom, ki za začetek svetuje, naj na staranje pogledamo kot na izziv in ne težavo.
Pri Slovenskem farmacevtskem društvu so nedavno opozorili, da številni ne ločijo med zdravili in prehranskimi dopolnili, sploh ko gre za izdelke iz zdravilnih rastlin. Čeprav prehranska dopolnila niso namenjena zdravljenju ali preprečevanju bolezni in se jim teh lastnosti tudi ne sme pripisovati, v praksi pogosto ni tako. Kakšna je razlika med zdravili in prehranskimi dopolnili, kdaj po slednjih sploh poseči in za koga nikakor niso priporočljiva?
Kljub večji ozaveščenosti, je stigma še vedno tista, ki osebe v hudi stiski pogosto odvrne od iskanja pomoči, zato je preprečevanje samomora naloga vseh nas.
Ste vedeli, da redke bolezni niti niso tako redke? Kar osem odstotkov Slovencev se spopada s katero od njih. Ker so po večini zapisane v genih, je najzanesljivejša pot do njihove diagnoze genetsko testiranje. Število ljudi, ki se testirajo, se je v zadnjih dveh letih več kot podvojilo, Slovenija se je ob tem zavihtela v vrh držav po medicinski ponudbi tovrstnih testiranj. V svetu ob tem opažajo tudi bliskovito povečanje komercialnih testov, do katerih pa velja ostati previdno skeptičen. Kaj lahko pogled v našo osebno genetsko banko pove o nas in naši podvrženosti morebitnim redkim boleznim, se bomo ta četrtek ob 10ih pogovarjali z dr. Luco Lovrečič s Kliničnega inštituta za medicinsko genetiko na ljubljanskem UKC.
Neveljaven email naslov