Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Transfuzijske ustanove tako v Sloveniji kot tudi po svetu v poletnih mesecih opažajo, da se zaloge krvi opazno zmanjšajo, za nekatere krvne skupine so se letos približale celo kritičnim mejam. Javnemu povabilu k darovanju krvi se je odzvalo veliko ljudi, pravijo, da jih k temu nagovarja občutek za sočloveka in strah, da bodo morda sami kdaj nujno potrebovali kri. Tudi sami smo v ambulanti za transfuzijo ta teden spremljali postopek odvzema krvi, se pozanimali o tem, kdo jo lahko daruje in kakšni so posebni postopki njenega odvzema, spoznali pa smo tudi nekoga, ki se lahko za svojih 68 let življenja zahvali prav krvodajalcem.
Kri pri nas daruje 65 000 ljudi na leto
Transfuzijske ustanove tako v Sloveniji kot tudi po svetu v poletnih mesecih opažajo, da se zaloge krvi opazno zmanjšajo, za nekatere krvne skupine so se letos približale celo kritičnim mejam. Javnemu povabilu k darovanju krvi se je odzvalo veliko ljudi, pravijo, da jih k temu nagovarja občutek za sočloveka in strah, da bodo morda sami kdaj nujno potrebovali kri. Tudi sami smo v ambulanti za transfuzijo ta teden spremljali postopek odvzema krvi, se pozanimali o tem, kdo jo lahko daruje in kakšni so posebni postopki njenega odvzema, spoznali pa smo tudi nekoga, ki se lahko za svojih 68 let življenja zahvali prav krvodajalcem.
Torek. Čas kosila. V ambulanti na Zavodu za transfuzijsko medicino v Ljubljani je kri darovalo pet ljudi, štirje so čakali v čakalnici. Zdravstvenik Lev, vešč odvzemov krvi, je pod svoje okrilje ravno sprejel novega darovalca krvi, študenta Kristjana.
Odrasel človek ima približno pet do šest litrov krvi, če bi vse žile v našemu telesu spojili v eno, bi bila ta dolga približno 10000 km ali enaka razdalji med Ljubljano in Tokiem. V Sloveniji je v register darovalcev krvi vpisanih več kot 65 000 ljudi. Predstavljajo tri odstotke prebivalstva.
Vsak sedmi bolnik v bolnišnici potrebuje darovano kri, če ste starejši od 72 let, je 90-odstotna verjetnost, da boste potrebovali kri darovalca.
V Sloveniji so trenutno zaloge nekaterih krvnih skupin na spodnjih mejah oskrbe, zato na Zavodu za transfuzijsko medicino vabijo krvodajalce, naj darujejo kri. Eno od takih krvodajalskih akcij so ta teden izvedli v Idriji skupaj z območnim združenjem Rdečega križa.
“Odvzem krvi povprečno traja od 5 do 7 minut, naša zgornja meja je 15 minut.”
Zdravstvenik Lev
Po besedah sekretarke RK Idrija Tanje Tominec naj bi se jim v prvih treh dneh tega tedna odzvalo približno 400 ljudi: “Z udeležbo smo zelo zadovoljni, imamo stalne krvodajalce, pričakujemo še kakšno skupino mlajših. Sama sem krvodajalka že 13 let, kri darujem dvakrat letno. Rada pomagam, ob tem se dobro počutim, obenem pa preverim tudi svoje zdravstveno stanje.”
Po besedah strokovne direktorice zavoda za transfuzijsko medicino Polonce Mali posebej vabijo krvodajalce Rh negativnih krvnih skupin ter krvnih skupin A pozitivna in O pozitivna.
Za lažjo predstavo še ilustrirajmo, v katerih posegih je darovana kri najbolj pomembna in kje se je potrebuje največ: “Največkrat gre za bolnike, ki potrebujejo eritrocite, celice, ki prenašajo kisik po telesu. To je tista krvna komponenta, ki omogoča preživetje. Za transplantacijo jeter, ko pri bolnik u vzpostavijo izventelesni krvni obtok, lahko porabijo do 20 takih vrečk.”
Do zdaj smo spoznali plat tistih, ki darujejo in odvzemajo kri, kdo pa so tisti, ki jo prejmejo? V to zgodbo vpletamo še Jožeta Faganela, ki je hemofilik.
“Kot oseba s hemofilijo sem s pomočjo krvodajalcev dočakal 68 let in sem neskončno hvaležen. V otroštvu sem dobival polno kri, tisto, ki jo je dal krvodajalec. Sčasoma so jo začeli koncentrirati. Leta 1990, ko so ta program razširili, smo izračanili, da potrebuje hemofilik 200 krvodajalcev na leto, da ostane pri življenju.”
Hemofiliki so torej zelo odvisni od darovane krvi, a ne v taki obliki, kot jo poznamo običajno. Sami potrebujejo posebne pripravke oziroma zdravila iz darovane krvi. Lahko so tudi sintetični, ob čemer jih pridobijo s pomočjo posebnih postopkov odvzema krvi. Tudi pri teh lahko sodelujemo kot krvodajalci.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je leta 2012 73 držav poročalo, da več kot 90 odstotkov krvi zberejo s pomočjo prostovoljnih darovalcev, v 62 od teh na tak način zberejo prav vso kri. Skrb vzbujajoča pa je druga, enako številčna skupina držav, kjer prostovoljci darujejo manj kot polovico potrebne krvi, zaradi tega se morajo bolniki zanašati na pomoč svojcev in za kri plačevati. Slovenija je po besedah Malijeve trdno zakoreninjena v prvi skupini.
Po njenih besedah se pri nas več kot 1000 krvodajalskih akcij na leto udeleži približno 100 000 ljudi, 65 000 jih je vpisanih tudi v register krvodajalcev.
428 epizod
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Transfuzijske ustanove tako v Sloveniji kot tudi po svetu v poletnih mesecih opažajo, da se zaloge krvi opazno zmanjšajo, za nekatere krvne skupine so se letos približale celo kritičnim mejam. Javnemu povabilu k darovanju krvi se je odzvalo veliko ljudi, pravijo, da jih k temu nagovarja občutek za sočloveka in strah, da bodo morda sami kdaj nujno potrebovali kri. Tudi sami smo v ambulanti za transfuzijo ta teden spremljali postopek odvzema krvi, se pozanimali o tem, kdo jo lahko daruje in kakšni so posebni postopki njenega odvzema, spoznali pa smo tudi nekoga, ki se lahko za svojih 68 let življenja zahvali prav krvodajalcem.
Kri pri nas daruje 65 000 ljudi na leto
Transfuzijske ustanove tako v Sloveniji kot tudi po svetu v poletnih mesecih opažajo, da se zaloge krvi opazno zmanjšajo, za nekatere krvne skupine so se letos približale celo kritičnim mejam. Javnemu povabilu k darovanju krvi se je odzvalo veliko ljudi, pravijo, da jih k temu nagovarja občutek za sočloveka in strah, da bodo morda sami kdaj nujno potrebovali kri. Tudi sami smo v ambulanti za transfuzijo ta teden spremljali postopek odvzema krvi, se pozanimali o tem, kdo jo lahko daruje in kakšni so posebni postopki njenega odvzema, spoznali pa smo tudi nekoga, ki se lahko za svojih 68 let življenja zahvali prav krvodajalcem.
Torek. Čas kosila. V ambulanti na Zavodu za transfuzijsko medicino v Ljubljani je kri darovalo pet ljudi, štirje so čakali v čakalnici. Zdravstvenik Lev, vešč odvzemov krvi, je pod svoje okrilje ravno sprejel novega darovalca krvi, študenta Kristjana.
Odrasel človek ima približno pet do šest litrov krvi, če bi vse žile v našemu telesu spojili v eno, bi bila ta dolga približno 10000 km ali enaka razdalji med Ljubljano in Tokiem. V Sloveniji je v register darovalcev krvi vpisanih več kot 65 000 ljudi. Predstavljajo tri odstotke prebivalstva.
Vsak sedmi bolnik v bolnišnici potrebuje darovano kri, če ste starejši od 72 let, je 90-odstotna verjetnost, da boste potrebovali kri darovalca.
V Sloveniji so trenutno zaloge nekaterih krvnih skupin na spodnjih mejah oskrbe, zato na Zavodu za transfuzijsko medicino vabijo krvodajalce, naj darujejo kri. Eno od takih krvodajalskih akcij so ta teden izvedli v Idriji skupaj z območnim združenjem Rdečega križa.
“Odvzem krvi povprečno traja od 5 do 7 minut, naša zgornja meja je 15 minut.”
Zdravstvenik Lev
Po besedah sekretarke RK Idrija Tanje Tominec naj bi se jim v prvih treh dneh tega tedna odzvalo približno 400 ljudi: “Z udeležbo smo zelo zadovoljni, imamo stalne krvodajalce, pričakujemo še kakšno skupino mlajših. Sama sem krvodajalka že 13 let, kri darujem dvakrat letno. Rada pomagam, ob tem se dobro počutim, obenem pa preverim tudi svoje zdravstveno stanje.”
Po besedah strokovne direktorice zavoda za transfuzijsko medicino Polonce Mali posebej vabijo krvodajalce Rh negativnih krvnih skupin ter krvnih skupin A pozitivna in O pozitivna.
Za lažjo predstavo še ilustrirajmo, v katerih posegih je darovana kri najbolj pomembna in kje se je potrebuje največ: “Največkrat gre za bolnike, ki potrebujejo eritrocite, celice, ki prenašajo kisik po telesu. To je tista krvna komponenta, ki omogoča preživetje. Za transplantacijo jeter, ko pri bolnik u vzpostavijo izventelesni krvni obtok, lahko porabijo do 20 takih vrečk.”
Do zdaj smo spoznali plat tistih, ki darujejo in odvzemajo kri, kdo pa so tisti, ki jo prejmejo? V to zgodbo vpletamo še Jožeta Faganela, ki je hemofilik.
“Kot oseba s hemofilijo sem s pomočjo krvodajalcev dočakal 68 let in sem neskončno hvaležen. V otroštvu sem dobival polno kri, tisto, ki jo je dal krvodajalec. Sčasoma so jo začeli koncentrirati. Leta 1990, ko so ta program razširili, smo izračanili, da potrebuje hemofilik 200 krvodajalcev na leto, da ostane pri življenju.”
Hemofiliki so torej zelo odvisni od darovane krvi, a ne v taki obliki, kot jo poznamo običajno. Sami potrebujejo posebne pripravke oziroma zdravila iz darovane krvi. Lahko so tudi sintetični, ob čemer jih pridobijo s pomočjo posebnih postopkov odvzema krvi. Tudi pri teh lahko sodelujemo kot krvodajalci.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je leta 2012 73 držav poročalo, da več kot 90 odstotkov krvi zberejo s pomočjo prostovoljnih darovalcev, v 62 od teh na tak način zberejo prav vso kri. Skrb vzbujajoča pa je druga, enako številčna skupina držav, kjer prostovoljci darujejo manj kot polovico potrebne krvi, zaradi tega se morajo bolniki zanašati na pomoč svojcev in za kri plačevati. Slovenija je po besedah Malijeve trdno zakoreninjena v prvi skupini.
Po njenih besedah se pri nas več kot 1000 krvodajalskih akcij na leto udeleži približno 100 000 ljudi, 65 000 jih je vpisanih tudi v register krvodajalcev.
Maja se je od malega prenajedala, jedla je lahko ves dan, več, kot je sploh mogoče in brez kakršnega koli nadzora nad samim seboj. Za to razkritje, da je nekaj hudo narobe z njo, se lahko zahvali potici.
Matične celice v regenerativni medicini so pred 20. leti v Sloveniji prvi preizkusili ortopedi. Takrat je namreč prim. Damjan Radosavljevič s skupino strokovnjakov opravil prvi postopek obnavljanja poškodovanega sklepa z lastnimi celicami. Uporaba je še zdaj najpogostejša prav v ortopediji, ob čemer pa različne vrste matičnih celic uspešno uporabljajo še pri zdravljenju srčnega popuščanja in pri težavah po presaditvi kostnega mozga pri otrocih s krvnim rakom. Predstavljamo vse tri metode in prihodnost njihove uporabe.
Delovni terapevti se spoznajo na okrevanje ljudi po različnih posegih, po kapi, pa na pasti, ki pri rednih vsakodnevnih aktivnostih bremenijo starejše ljudi, spremljajo mlade s posebnimi potrebami, v veliko pomoč pa so tudi pri vzpostavljanju delovne rutine pri ljudeh s težavami v duševnem zdravju. Njihovo delo in tudi, kaj bi bilo treba na področju delovne terapije še urediti, bomo spoznali ta četrtek po 10.00 v oddaji Ambulanta 202.
Ob nenadnem srčnem zastoju, ki ga prav vsak dan doživijo vsaj štirje ljudje, je praviloma najbolj odločilna pravočasna pomoč očividcev. Z vsako minuto, ko nihče ne ukrepa, se namreč možnost za kakovostno preživetje zmanjša za deset odstotkov, po tem času človeku ne more pomagati niti najsodobneje opremljena reševalna ekipa. Zato v teh dneh intenzivno vabimo na več kot 100 brezplačnih tečajev temeljnih postopkov oživljanja po vsej Sloveniji; nekaj napotkov, ki lahko pomagajo rešiti življenje, pa ponujamo tudi v Ambulanti 202.
Že leta 1945 ob prejetju Nobelove nagrade za odkritje penicilina je Alexander Fleming opozoril, da lahko napačna raba antibiotikov vodi v popolno odpornost mikrobov nanje. Zdaj se zdi, da je svet tik pred tem. Celo Generalna skupščina Združenih narodov je pred kratkim zasedanje posvetila prav odpornosti mikrobov. Da so temi, povezani, z zdravjem namenili pozornost na najvišji ravni, se je sicer zgodilo šele četrtič v zgodovini OZN. Kaj se je zgodilo, da strokovnjaki glasno opozarjajo na težko zaustavljiv cunami nekoč že ozdravljivih bolezni, zaradi katerih se bo smrtnost zaradi okužb v naslednjih treh desetletjih povečala za skoraj petnajstkrat in bo za njihovimi posledicami umrlo več ljudi kot zaradi vseh rakavih obolenj in posledic prometnih nesreč skupaj? Je proces sploh še mogoče ustaviti in kako bodo vse odpornejši mikrobi vplivali na naše življenje, bo v Ambulanti 202 v četrtek ob 10h pojasnil mikrobiolog z Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano in predsednik Slovenske komisije za ugotavljanje občutljivosti za protimikrobna zdravila Iztok Štrumbelj.
Gosta v oddaji sta bolnik Roman Zrim in predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije mag. Matija Cevc iz Univerzitetnega Kliničnega Centra Ljubljana.
Zrak je najpomembnejši dejavnik v okolju, ki vpliva na naše zdravje. Ne moremo mu ubežati, dediščina konstantne izpostavljenosti onesnaženemu zraku pa se razkrije šele čez desetletja. Tisti, ki bivajo in delujejo ob prometnih cestah, živijo v povprečju tri leta manj od tistih v bolj čistem okolju, zaradi onesnaženega zraka v Ljubljani na leto umre 200 ljudi več, ki bi sicer še lahko živeli nekaj let.
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Priznati svojo čustveno stisko, se o njej pogovarjati in poiskati pomoč za izhod iz nje, je za marsikoga še zmeraj neizmerno težko, saj je stiska pri nas še zmeraj stigma. Kazala naj bi, da smo nesposobni za reševanje svojih težav, da nismo dovolj močne osebnosti. A prav iskanje pomoči in rešitve kaže na močne osebnosti, je prepričana Sabina Gombač, strokovna vodja društva Zaupni telefon Samarijan in prostovoljka, ki poudarja, da je prav vsaka stiska pomembna in vredna pozornosti in da je s pomočjo iz prav vsake mogoče najti pot.
Novo šolsko leto je, marsikakšnega šolarja stiska v trebuhu, ker se krha počitniški brezskrbni čas in ker je na obzorju nova šolska rutina, ki se s seboj prinaša nove preizkušnje in izzive. Zakaj šolo povezujemo s stresom in kako se lahko z njim spopade cela družina, bosta v prispevku Maje Ratej pojasnili pediatrinja in nevroznanstvenica Tina Bregant in psihoterapevtka Ksenja Kos. Obe prej kot na šolo s prstom kažeta na starše, ki pogosto na zahteve šole izdatneje obtežijo tudi s svojimi pričakovanji.
Rast trga energijskih pijač je v zadnjih letih med največjimi v prehranski industriji in tudi pri nas jih je na voljo že vsaj 40 vrst. Študentje živilstva so jih podrobneje analizirali in bili presenečeni nad spoznanjem, kako nevarne so lahko in kako nekritična je po uporaba predvsem med otroki in mladostniki. Zato so prepričani, da so ob tako nekritični uporabi in tako lahki dostopnosti energijske pijače v bistvu "droga tega tisočletja". Na svoje ugotovitve zdaj s predavanji po šolah želijo opozoriti čim več mladih, tudi zato, ker so izvedeli za primer dekleta, ki je neposredno po zaužitju energijske pijače doživelo srčni zastoj…
Samo letos je v Sloveniji na novo potrjenih 41 primerov okužbe z virusom HIV, kar je bistveno več kot je bilo povprečje minulih let. Število okuženih z različnimi spolnimi boleznimi pa raste tudi po svetu, z njimi se vsako leto na novo okuži 125 milijonov mladih.
Prisotnost v sedanjem trenutku, v hiteči, čedalje bolj površni družbi, ni samoumevna veščina, se jo pa da priučiti. Čuječnost je temelj zavedanja sebe in okolice, v svojo prakso jo vključujejo psihoterapevti, na čuječnosti temelji zmanjševanje stresa, čuječnost spreminja nefunkcionalne navade in vzorce, pomaga sprejemati življenje kakršno je. Sogovornica je psihologinja, doc. dr. Vita Poštuvan z Univerze na Primorskem.
V Ambulanti 202 bomo tokrat v središče postavili demenco, ki je v naši družbi še vedno stigmatizirana, kljub temu da postaja vse bolj resen zdravstveni izziv. Da demenca ne sme biti več stigma, da je treba o njej več in bolj odkrito govoriti, bo povedala gostja, ki je zbolela za Alzheimerjevo boleznijo. Slišali bomo tudi zgodbo prostovoljcev, ki opozarjajo, da jih je težko pričakovana strategija obvladovanja demence skoraj povsem spregledala
Elektronska cigareta, ki je pred dobrim desetletjem prišla na trg kot domnevno manj škodljiv nadomestek tobačnim izdelkom, je vse popularnejša tudi med mladimi. Je to le manjše zlo pri tistih mladih, ki so ali bi postali kadilci ali pa le trojanski konj, na katerega iz ozadja stavi tudi tobačna industrija? Izumljene so bile kot pripomoček, ki bi okorelim kadilcem pomagala zmanjšati odvisnost od tobačnih izdelkov. A kot take na trgu niso registrirane, na trgu je na voljo kot običajen izdelek, čeprav nekatere tekočine za polnjenje vsebujejo tudi nikotin.
Vsaj 40% ljudi sploh ne ve, da je njihov krvni tlak povišan, tudi zato, ker tipičnih znakov zanj sploh ni. A visok tlak pomeni bistveno zvišano možnost za okvare srca, za možgansko kap in posledično seveda za številne invalidnosti.
Vedno več Slovenk in Slovencev teče. Kako vemo, da je naša tehnika teka pravilna? Napake, in to ne le pri tekačih začetnikih, namreč ne vodijo do želenega užitka in zadovoljstva, ampak tudi do motivacijske blokade in poškodb. Postopek, da lahko tečemo bolje in bolj elastično, je treba razumeti kot postopek, skozi katerega navajamo telo na nove obremenitve. Prav zato je lahko tek spočetka stres, lahko pa je tudi užitek in zdravilo, če se ga lotimo pravilno in popestrimo tudi z drugimi športi.
Številni mediji so pred prihodom poletja polni mamljivih nasvetov, kako hitro shujšati. Ponujajo nam celo paleto prehranskih dodatkov in z njimi bližnjice do enostavnega izgubljanja telesne teže. Je dejansko res mogoče hitro shujšati in v kratkem ne pridobiti telesne teže nazaj ali je celo ne povečati? Je izguba telesne teže res bolj stvar volje kot biologije ter kakšno vlogo imajo ob vsem tem hormoni? Gostja: dr. Urška Blaznik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Pred mednarodnim praznikom dela zato v Ambulanti 202 opozarjamo na negativne učinke dolgotrajne brezposelnosti.
Neveljaven email naslov