Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Transfuzijske ustanove tako v Sloveniji kot tudi po svetu v poletnih mesecih opažajo, da se zaloge krvi opazno zmanjšajo, za nekatere krvne skupine so se letos približale celo kritičnim mejam. Javnemu povabilu k darovanju krvi se je odzvalo veliko ljudi, pravijo, da jih k temu nagovarja občutek za sočloveka in strah, da bodo morda sami kdaj nujno potrebovali kri. Tudi sami smo v ambulanti za transfuzijo ta teden spremljali postopek odvzema krvi, se pozanimali o tem, kdo jo lahko daruje in kakšni so posebni postopki njenega odvzema, spoznali pa smo tudi nekoga, ki se lahko za svojih 68 let življenja zahvali prav krvodajalcem.
Kri pri nas daruje 65 000 ljudi na leto
Transfuzijske ustanove tako v Sloveniji kot tudi po svetu v poletnih mesecih opažajo, da se zaloge krvi opazno zmanjšajo, za nekatere krvne skupine so se letos približale celo kritičnim mejam. Javnemu povabilu k darovanju krvi se je odzvalo veliko ljudi, pravijo, da jih k temu nagovarja občutek za sočloveka in strah, da bodo morda sami kdaj nujno potrebovali kri. Tudi sami smo v ambulanti za transfuzijo ta teden spremljali postopek odvzema krvi, se pozanimali o tem, kdo jo lahko daruje in kakšni so posebni postopki njenega odvzema, spoznali pa smo tudi nekoga, ki se lahko za svojih 68 let življenja zahvali prav krvodajalcem.
Torek. Čas kosila. V ambulanti na Zavodu za transfuzijsko medicino v Ljubljani je kri darovalo pet ljudi, štirje so čakali v čakalnici. Zdravstvenik Lev, vešč odvzemov krvi, je pod svoje okrilje ravno sprejel novega darovalca krvi, študenta Kristjana.
Odrasel človek ima približno pet do šest litrov krvi, če bi vse žile v našemu telesu spojili v eno, bi bila ta dolga približno 10000 km ali enaka razdalji med Ljubljano in Tokiem. V Sloveniji je v register darovalcev krvi vpisanih več kot 65 000 ljudi. Predstavljajo tri odstotke prebivalstva.
Vsak sedmi bolnik v bolnišnici potrebuje darovano kri, če ste starejši od 72 let, je 90-odstotna verjetnost, da boste potrebovali kri darovalca.
V Sloveniji so trenutno zaloge nekaterih krvnih skupin na spodnjih mejah oskrbe, zato na Zavodu za transfuzijsko medicino vabijo krvodajalce, naj darujejo kri. Eno od takih krvodajalskih akcij so ta teden izvedli v Idriji skupaj z območnim združenjem Rdečega križa.
“Odvzem krvi povprečno traja od 5 do 7 minut, naša zgornja meja je 15 minut.”
Zdravstvenik Lev
Po besedah sekretarke RK Idrija Tanje Tominec naj bi se jim v prvih treh dneh tega tedna odzvalo približno 400 ljudi: “Z udeležbo smo zelo zadovoljni, imamo stalne krvodajalce, pričakujemo še kakšno skupino mlajših. Sama sem krvodajalka že 13 let, kri darujem dvakrat letno. Rada pomagam, ob tem se dobro počutim, obenem pa preverim tudi svoje zdravstveno stanje.”
Po besedah strokovne direktorice zavoda za transfuzijsko medicino Polonce Mali posebej vabijo krvodajalce Rh negativnih krvnih skupin ter krvnih skupin A pozitivna in O pozitivna.
Za lažjo predstavo še ilustrirajmo, v katerih posegih je darovana kri najbolj pomembna in kje se je potrebuje največ: “Največkrat gre za bolnike, ki potrebujejo eritrocite, celice, ki prenašajo kisik po telesu. To je tista krvna komponenta, ki omogoča preživetje. Za transplantacijo jeter, ko pri bolnik u vzpostavijo izventelesni krvni obtok, lahko porabijo do 20 takih vrečk.”
Do zdaj smo spoznali plat tistih, ki darujejo in odvzemajo kri, kdo pa so tisti, ki jo prejmejo? V to zgodbo vpletamo še Jožeta Faganela, ki je hemofilik.
“Kot oseba s hemofilijo sem s pomočjo krvodajalcev dočakal 68 let in sem neskončno hvaležen. V otroštvu sem dobival polno kri, tisto, ki jo je dal krvodajalec. Sčasoma so jo začeli koncentrirati. Leta 1990, ko so ta program razširili, smo izračanili, da potrebuje hemofilik 200 krvodajalcev na leto, da ostane pri življenju.”
Hemofiliki so torej zelo odvisni od darovane krvi, a ne v taki obliki, kot jo poznamo običajno. Sami potrebujejo posebne pripravke oziroma zdravila iz darovane krvi. Lahko so tudi sintetični, ob čemer jih pridobijo s pomočjo posebnih postopkov odvzema krvi. Tudi pri teh lahko sodelujemo kot krvodajalci.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je leta 2012 73 držav poročalo, da več kot 90 odstotkov krvi zberejo s pomočjo prostovoljnih darovalcev, v 62 od teh na tak način zberejo prav vso kri. Skrb vzbujajoča pa je druga, enako številčna skupina držav, kjer prostovoljci darujejo manj kot polovico potrebne krvi, zaradi tega se morajo bolniki zanašati na pomoč svojcev in za kri plačevati. Slovenija je po besedah Malijeve trdno zakoreninjena v prvi skupini.
Po njenih besedah se pri nas več kot 1000 krvodajalskih akcij na leto udeleži približno 100 000 ljudi, 65 000 jih je vpisanih tudi v register krvodajalcev.
428 epizod
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Transfuzijske ustanove tako v Sloveniji kot tudi po svetu v poletnih mesecih opažajo, da se zaloge krvi opazno zmanjšajo, za nekatere krvne skupine so se letos približale celo kritičnim mejam. Javnemu povabilu k darovanju krvi se je odzvalo veliko ljudi, pravijo, da jih k temu nagovarja občutek za sočloveka in strah, da bodo morda sami kdaj nujno potrebovali kri. Tudi sami smo v ambulanti za transfuzijo ta teden spremljali postopek odvzema krvi, se pozanimali o tem, kdo jo lahko daruje in kakšni so posebni postopki njenega odvzema, spoznali pa smo tudi nekoga, ki se lahko za svojih 68 let življenja zahvali prav krvodajalcem.
Kri pri nas daruje 65 000 ljudi na leto
Transfuzijske ustanove tako v Sloveniji kot tudi po svetu v poletnih mesecih opažajo, da se zaloge krvi opazno zmanjšajo, za nekatere krvne skupine so se letos približale celo kritičnim mejam. Javnemu povabilu k darovanju krvi se je odzvalo veliko ljudi, pravijo, da jih k temu nagovarja občutek za sočloveka in strah, da bodo morda sami kdaj nujno potrebovali kri. Tudi sami smo v ambulanti za transfuzijo ta teden spremljali postopek odvzema krvi, se pozanimali o tem, kdo jo lahko daruje in kakšni so posebni postopki njenega odvzema, spoznali pa smo tudi nekoga, ki se lahko za svojih 68 let življenja zahvali prav krvodajalcem.
Torek. Čas kosila. V ambulanti na Zavodu za transfuzijsko medicino v Ljubljani je kri darovalo pet ljudi, štirje so čakali v čakalnici. Zdravstvenik Lev, vešč odvzemov krvi, je pod svoje okrilje ravno sprejel novega darovalca krvi, študenta Kristjana.
Odrasel človek ima približno pet do šest litrov krvi, če bi vse žile v našemu telesu spojili v eno, bi bila ta dolga približno 10000 km ali enaka razdalji med Ljubljano in Tokiem. V Sloveniji je v register darovalcev krvi vpisanih več kot 65 000 ljudi. Predstavljajo tri odstotke prebivalstva.
Vsak sedmi bolnik v bolnišnici potrebuje darovano kri, če ste starejši od 72 let, je 90-odstotna verjetnost, da boste potrebovali kri darovalca.
V Sloveniji so trenutno zaloge nekaterih krvnih skupin na spodnjih mejah oskrbe, zato na Zavodu za transfuzijsko medicino vabijo krvodajalce, naj darujejo kri. Eno od takih krvodajalskih akcij so ta teden izvedli v Idriji skupaj z območnim združenjem Rdečega križa.
“Odvzem krvi povprečno traja od 5 do 7 minut, naša zgornja meja je 15 minut.”
Zdravstvenik Lev
Po besedah sekretarke RK Idrija Tanje Tominec naj bi se jim v prvih treh dneh tega tedna odzvalo približno 400 ljudi: “Z udeležbo smo zelo zadovoljni, imamo stalne krvodajalce, pričakujemo še kakšno skupino mlajših. Sama sem krvodajalka že 13 let, kri darujem dvakrat letno. Rada pomagam, ob tem se dobro počutim, obenem pa preverim tudi svoje zdravstveno stanje.”
Po besedah strokovne direktorice zavoda za transfuzijsko medicino Polonce Mali posebej vabijo krvodajalce Rh negativnih krvnih skupin ter krvnih skupin A pozitivna in O pozitivna.
Za lažjo predstavo še ilustrirajmo, v katerih posegih je darovana kri najbolj pomembna in kje se je potrebuje največ: “Največkrat gre za bolnike, ki potrebujejo eritrocite, celice, ki prenašajo kisik po telesu. To je tista krvna komponenta, ki omogoča preživetje. Za transplantacijo jeter, ko pri bolnik u vzpostavijo izventelesni krvni obtok, lahko porabijo do 20 takih vrečk.”
Do zdaj smo spoznali plat tistih, ki darujejo in odvzemajo kri, kdo pa so tisti, ki jo prejmejo? V to zgodbo vpletamo še Jožeta Faganela, ki je hemofilik.
“Kot oseba s hemofilijo sem s pomočjo krvodajalcev dočakal 68 let in sem neskončno hvaležen. V otroštvu sem dobival polno kri, tisto, ki jo je dal krvodajalec. Sčasoma so jo začeli koncentrirati. Leta 1990, ko so ta program razširili, smo izračanili, da potrebuje hemofilik 200 krvodajalcev na leto, da ostane pri življenju.”
Hemofiliki so torej zelo odvisni od darovane krvi, a ne v taki obliki, kot jo poznamo običajno. Sami potrebujejo posebne pripravke oziroma zdravila iz darovane krvi. Lahko so tudi sintetični, ob čemer jih pridobijo s pomočjo posebnih postopkov odvzema krvi. Tudi pri teh lahko sodelujemo kot krvodajalci.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je leta 2012 73 držav poročalo, da več kot 90 odstotkov krvi zberejo s pomočjo prostovoljnih darovalcev, v 62 od teh na tak način zberejo prav vso kri. Skrb vzbujajoča pa je druga, enako številčna skupina držav, kjer prostovoljci darujejo manj kot polovico potrebne krvi, zaradi tega se morajo bolniki zanašati na pomoč svojcev in za kri plačevati. Slovenija je po besedah Malijeve trdno zakoreninjena v prvi skupini.
Po njenih besedah se pri nas več kot 1000 krvodajalskih akcij na leto udeleži približno 100 000 ljudi, 65 000 jih je vpisanih tudi v register krvodajalcev.
Zavedanje, kako zelo pomembno je poznavanje osnovnih tehnik oživljanja, s katerimi lahko rešimo življenje sočloveku s srčnim zastojem, se širi, morda še nekoliko bolj v krajih, kjer reševalci težko pravočasno pridejo na pomoč. Na Koroškem že deset let zagreto gradijo mrežo javno dostopnih avtomatskih defibrilatorjev in veščin oživljanja sistematično učijo otroke in odrasle, s podobnim projektom jih dohitevajo na Dolenjskem, po številnih krajih se trudijo, da bi bilo izobraževanj in zavedanja o nujnosti take pomoči čim več.
Depresija bo do leta 2020 drugi največji svetovni zdravstveni problem. A vendar to duševno bolezen, ki človeka oropa elana in moči, njene posledice pa so lahko zelo hude, še vedno spremljajo neznanje, predsodki, nerazumevanje. In, ne! Za depresijo se nihče ne odloči sam. In, da! Iz njenega primeža se da izviti.
Pripravke iz konoplje so zdravniki že doslej lahko predpisovali, od minulega tedna smejo na recept napisati tudi naravne konopljine vršičke. Koliko zdravniki sploh poznajo uporabnost rastline, ki je bila še pred kratkim prepovedana, za zdravljenje katerih bolezni jih bodo predpisovali, so vršički in pripravki v lekarnah res dostopni? Tudi na vaša vprašanja je odgovarjal Milan Krek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki sodeluje tudi pri izobraževanju slovenskih zdravnikov o pravilnem predpisovanju konoplje v zdravstvene namene.
Spletne diagnoze in zdravstveni forumi spreminjajo vloge in vedenje v zdravstvu. Informiranje ni več le naloga strokovnjakov in zdravnikov. Kako tehnologija vpliva na zdravje, kakšen je odnos med zdravniki in pacienti na spletu ter kakšne so posledice uporabe zdravstvenih forumov. Razpravljamo v Ambulanti 202 s strokovnjakoma: Saro Atanasovo in dr. Stankom Pušenjakom.
Smo v tednu možganov, ko v Ljubljani in številnih drugih mestih po Sloveniji poteka vrsta dogodkov, od razprav, okroglih miz, filmskih projekcij in predavanj, posvečenih aktualnim in žgočim temam o možganih. Organizatorji so letos "možgane" oženili še z eno žgočo besedo, ki je že kar nekaj let del javnega besednega izraza in kar noče izginiti iz njega: kriza. Ambulanta 202 je tokrat v znamenju krize, in sicer tiste telesne, ki ji rečemo preprosto stres. Možgani so začetna in končna postaja stresnih odzivov, mnoge stresne izkušnje jih lahko tudi preoblikujejo. Kako deluje stres na naše telo in kako se mu zoperstaviti.
Zaradi pretiranega strahu pred rakom in domnevno bolečino med presejalnim pregledom, se ljudje ne odzivajo vabilu v programe preprečevanja nastanka raka na debelem črevesju, dojkah in materničnem vratu: Svit, Doro in Zoro. Pravočasno odkrite predrakave spremembe in njihova odstranitev namreč rešujejo življenja in tako smo v Sloveniji s temi tremi programi zmanjšali število novih primerov raka in umrljivosti zaradi njega. Izvedeli smo, kako uspešno premagati strah pred bolečino med kolonoskopijo, za katero velja, da je zelo neprijetna in boleča, pa večinoma to sploh ni, in kako dejansko poteka pregled v presejalnem programu Svit. V Ambulanti 202 tudi o svetovnem dnevu ledvic.
Marsikomu od nas bi bilo lažje, če bi dobili podrobna navodila kaj, kdaj in koliko jesti, da dolgoročno ne bomo škodili organizmu in pridobivali na telesni masi. Žal natančen recept za zdravo prehranjevanje ne obstaja, obstajajo le smernice zdravega prehranjevanja, pri čemer pod zdravo prehranjevanje pojmujemo prehranjevalne navade in izbiro hrane, ki dolgoročno ne bo imela škodljivih posledic na organizem. Tako kot je raznovrstno okolje, ki nas obdaja, tako smo raznovrstni tudi ljudje.
Homo sapiens si je v zadnjih desetletjih nadel dodatno oznako Homo sedens. Tako imenovani sedeči človek namreč ure in ure na dan presedi, vse to pa – kot vse pogosteje razkrivajo znanstvene raziskave – načenja njegovo zdravje. Narava človeka namreč ni ustvarila za dolgotrajno posedanje … Kakšne so posledice dolgotrajnega sedenja na telesu in kako jih zajeziti, pa v naslednjih minutah ...
Po letih opozarjanja na naraščajočo debelost otrok se zdaj ta trend ustavlja, tudi njihova gibalna sposobnost je spet zadovoljiva. V šolskem okolju so poskrbeli za številne spremembe v prehrani in gibalnih aktivnostih, a to ne bo dovolj: pastem debelilnega okolja se je treba izogniti tudi doma. Največja past je bombardiranje z oglasi za nezdravo prehrano.
Hipnoza na odru je le zelo majhen, predvsem pa manj pomemben način uporabe te izjemne metode, ki brez dodatnih farmacevtskih sredstev pomaga tudi zdraviti. Medicinska hipnoza, ki je v nekaterih državah tudi uradno priznan del zdravstvene obravnave, je v uporabi tudi pri nas. Komu lahko pomaga, kako učinkovita je, pri katerih stanjih je še posebej uporabna, kako je mogoče z njeno uporabo pomagati tudi pri zahtevnejših medicinskih posegih, povemo v Ambulanti 202.
Zdajšnji epidemiji gripe bo zelo kmalu sledilo povečano število bolnikov s pljučnico. Ta je nemalokrat usodna za starejše in kronične bolnike, a je vse prej kot nedolžna tudi za mlade, in sicer zdrave ljudi. Zapleti lahko človeka popolnoma onesposobijo in okrevanje zavlečejo tudi na nekaj mesecev, zato je kljub morebitnim neodložljivim obveznostim počitek res pomemben.
V začetku januarja je bilo v Sloveniji na čakalnem seznamu za presaditev organov 187 ljudi, skoraj 60 odstotkov jih je potrebovalo novo ledvico, četrtina jih je čakala na novo srce. Čeprav se število darovalcev v naši državi povečuje – Slovenija se namreč po številu darovalcev na prebivalca uvršča na visoko, tretje mesto -, pa je število vpisanih v register darovalcev še vedno relativno majhno. Kakšne motive, strahove in zadržke tehtamo, ko se odločamo za darovanje, in zakaj se je, ko gre za darovanje organov, veliko težje odločiti v imenu drugega?
Odločitev za darovanje organov po lastni smrti ali smrti bližnjega, kadar o tem odločajo svojci, marsikomu vsaj nekoliko olajša misel na smrt. Darovani organi še leta lahko živijo naprej in dobesedno rešujejo življenja: Miha Gašperin, ki je z bolnim srcem komaj zmogel narediti nekaj korakov, je z novim srcem kolesaril na Vršič in odtekel del ljubljanskega maratona, Anji Garbajs in Alenki Brecelj nova organa omogočata polno življenje.
S prihodnjim tednom bodo pri nas tudi uradno uvedene e-napotnice za naročanje v zdravstvu. Bodo napotnice na papirju s tem povsem ukinjene, kakšne prednosti tako naročanje prinaša bolnikom, kakšne težave z njim imajo zdravstveni izvajalci, kje se še zatika in ali ta sistem res povsem onemogoča preskakovanje čakalnih vrst, je pojasnil Simon Indihar, skrbnik pogodbe za centralne sisteme e-naročanja pri NIJZ, ki vodi projekt uvedbe tovrstnega naročanja.
Zimske razmere vabijo na smučišča. Toda kljub smučarskemu znanju, opozarjanju o pravilih in dobri tehniki ter priljubljenosti tega športa so poškodbe na smučiščih stalnica vsake smučarske sezone. Reševalci zaznajo več kot tisoč nesreč med smučarji, na žalost je vsako leto nekaj tudi smrtnih. Katere so najpogostejše poškodbe na smučišču, kako jih izzovemo in kako hitro napreduje medicina pri zdravljenju teh?
Na predpakiranih živilih so že doslej morale biti navedene njihove sestavine, od tega tedna pa bo ta seznam še natančnejši. Kako se znajti med obilico teh informacij, da bomo z njihovo pomočjo izbirali bolj zdrava ali vsaj manj škodljiva živila, je v Ambulanti 202 pojasnila dr. Anita Kušar z Inštituta za nutricionistko Nutris.
Čeprav azbest dokazano povzroča številne bolezni in je rakotvoren, njegova uporaba pa zakonsko prepovedana že 20 let, število tistih, ki zaradi njega umirajo, še zmeraj narašča. Med obolelimi so tudi mladi ljudje, večinoma otroci takratnih delavcev z azbestom, in tisti, ki so z azbestom delali morda le enkrat v življenju. Nedavno odkrita velika količina razpadajočih azbestnih plošč v Kopru nas zato znova opozarja, kako neodgovorni smo pri ravnanju z njim, in opominja, da je nevarni azbest še vedno prisoten tudi v šolah in vrtcih.
Irena Blazinšek je 30-letna diplomirana logističarka, lastnica rjavega pasu v karateju in neumorna pisateljica. Sama sebi pravi “Gluhi knjigožer”. Pri treh letih so starši ugotovili, da se je nehala odzivati na slušne dražljaje, brez pravega vzroka je postala gluha. Kako je živeti s slušnimi aparati, kakšen zvok ti lahko pričarajo in zakaj so gluhi v naši družbi še vedno neprivilegirani?
Zakaj so najstniki tako uporniški, zakaj med njimi in njihovimi starši pogosto izbruhne jeza, zakaj raje in pogosteje zapadajo v tvegana vedenja in odvisnost? Vse več odgovorov na to lahko postreže napredujoča nevroznanost, ki se sklicuje na nesorazmeren in neenakomeren razvoj možganov v obdobju najstništva. To ni naključje, saj ima tak razvoj določene prednosti. Prav tvegana vedenja namreč najstnikom omogočajo odkrivanje sveta, širjenje socialnega omrežja, premikanje mej in spoznavanje samih sebe.
Slepota, amputacija nog, dializa in možganska kap - so pogosti zapleti ob slabo zdravljeni sladkorni bolezni, a se pojavijo se še po mnogih letih, zato so bolniki pogosto slabo motivirani za spremembo življenjskega sloga in pravočasno vestno zdravljenje te bolezni. Res pravilno zdravljenih je zato manj kot 15% Evropejcev. A na Koroškem so s posebnim projektom uporabe telemedicine, kot kaže, našli način, ki dobro motivira tudi starejše bolnike in prinaša zelo dobre rezultate. Projekt je predstavila diabetologinja Metka Epšek Lenart iz Splošne bolnišnice Slovenj Gradec.
Neveljaven email naslov