Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Število obolelih za enim najpogostejših in najtežje ozdravljivih rakov pri nas bi lahko drastično zmanjšali z zelo preprostim, a pravočasnim presejalnim testom, so prepričani strokovnjaki. Bakterijo, ki je odgovorna za skoraj 90 odstotkov primerov raka na želodcu, je namreč mogoče odkriti s preprostim krvnim testom oz. s testiranjem izdihanega zraka: če bi tak test opravljali že pri najstnikih, bi rešili več sto življenj letno.
Pravočasno sistemsko odkrivanje bakterije pri srednješolcih bi lahko drastično zmanjšalo smrtnost zaradi raka na želodcu
“Zagotovo je kar 89 odstotkov rakov želodca povezanih s prisotnostjo bakterije Helicobacter pylori, s katero je po ocenah okuženih do pol milijona državljanov. Če bi jo pravočasno odkrili in zdravili, bi se močno zmanjšalo tako število obolelih, teh je vsako leto na novo odkritih vsaj 470, in umrlih. Smrtnost namreč presega 70 odstotkov, saj je večina takšnih malignih tvorb odkrita prepozno,” navaja argumente predsednik Slovenskega združenja za gastroenterologijo in hepatologijo prof. dr. Bojan Tepeš.
Zato slovenski gastroenterologi te dni, ko v Ljubljani poteka 4. mednarodni kongres, znova predlagajo uvedbo posebnega presejalnega testiranja po vzoru programov ZORA, DORA in SVIT, s katerim bi obolevnost za rakom na želodcu lahko vsaj prepolovili.
“Ob sicer že utečenem sistematskem zdravniškem pregledu bi dijakom odvzeli le še dodaten vzorček krvi, ki bi pokazal, ali je v telesu prisotna bakterija. Če je, bi jo pozdravili z antibiotiki in s tem preprečili številne bolezni, ne le rakavih, število teh pa bi lahko v desetletju ali dveh več kot prepolovili.“
Z bakterijo Helicobacter pylori je v Sloveniji okužena vsaj četrtina prebivalstva: vsak peti otrok oz. mladostnik, po najnovejših podatkih pa tudi precej več kot polovica ljudi, starih med 50 in 74.
A tudi ti so se po večini okužili že v otroštvu, pojasnjuje predstojnik kliničnega oddelka za gastroenterologijo ljubljanskega kliničnega centra prof. dr. Borut Štabuc: “Ker je bakterija med starejšo populacijo zelo razširjena, jo ti zlahka prenesejo na otroke, dovolj je že, da obliznejo žličko, s katero ga hranijo, ali v svojih ustih očistijo otrokovo dudo, ki je denimo padla na tla.”
A čeprav res velika večina okužb nastane zgodaj v otroštvu, dr. Borut Štabuc opozarja, da nikakor ne gre hiteti s testiranjem in odstranjevanjem bakterije za vsako ceno že pri majhnih otrocih, saj ni povsem jasno, ali ima morda ta ista bakterija v človekovi mikrobioti tudi kakšno drugo, pozitivno vlogo, kot so jo denimo odkrili pri nekaterih živalih in bi med razvojem telesa z njenim odstranjevanjem morda povzročili tudi kaj škode. Zato je starost 18 let povsem primerna.
Prav tako meni, da je nekaj zadržanosti smiselne tudi pri odraslih: “Če bakterijsko okužbo odkrijemo, jo vselej tudi zdravimo. Vendar pa ni smiselno, da ljudje odhajajo na preglede, če nimajo sploh nikakršnih zdravstvenih težav. Če pa težave z bolečinami v zgornjem delu trebuha, s spahovanjem, napihnjenostjo in podobnimi simptomi obstajajo, je temeljitejši pregled zagotovo priporočljiv, sploh za starejše od trideset ali petintrideset let. Težave je treba vzeti resno in odkriti vzroke zanje.”
Usoda uvedbe presejalnega programa za iskanje te nevarne bakterije je že podprl pristojni razširjeni strokovni kolegij, kmalu ga bo preučil še zdravstveni svet: če ga odobri tudi ta, pa bo končno odločitev o tem sprejela Zdravstvena zavarovalnica, ki bo morala tak preventivni program tudi plačati.
Ob idealnem poteku teh postopkov bi tak presejalni program lahko uvedli čez dobri dve leti.
428 epizod
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Število obolelih za enim najpogostejših in najtežje ozdravljivih rakov pri nas bi lahko drastično zmanjšali z zelo preprostim, a pravočasnim presejalnim testom, so prepričani strokovnjaki. Bakterijo, ki je odgovorna za skoraj 90 odstotkov primerov raka na želodcu, je namreč mogoče odkriti s preprostim krvnim testom oz. s testiranjem izdihanega zraka: če bi tak test opravljali že pri najstnikih, bi rešili več sto življenj letno.
Pravočasno sistemsko odkrivanje bakterije pri srednješolcih bi lahko drastično zmanjšalo smrtnost zaradi raka na želodcu
“Zagotovo je kar 89 odstotkov rakov želodca povezanih s prisotnostjo bakterije Helicobacter pylori, s katero je po ocenah okuženih do pol milijona državljanov. Če bi jo pravočasno odkrili in zdravili, bi se močno zmanjšalo tako število obolelih, teh je vsako leto na novo odkritih vsaj 470, in umrlih. Smrtnost namreč presega 70 odstotkov, saj je večina takšnih malignih tvorb odkrita prepozno,” navaja argumente predsednik Slovenskega združenja za gastroenterologijo in hepatologijo prof. dr. Bojan Tepeš.
Zato slovenski gastroenterologi te dni, ko v Ljubljani poteka 4. mednarodni kongres, znova predlagajo uvedbo posebnega presejalnega testiranja po vzoru programov ZORA, DORA in SVIT, s katerim bi obolevnost za rakom na želodcu lahko vsaj prepolovili.
“Ob sicer že utečenem sistematskem zdravniškem pregledu bi dijakom odvzeli le še dodaten vzorček krvi, ki bi pokazal, ali je v telesu prisotna bakterija. Če je, bi jo pozdravili z antibiotiki in s tem preprečili številne bolezni, ne le rakavih, število teh pa bi lahko v desetletju ali dveh več kot prepolovili.“
Z bakterijo Helicobacter pylori je v Sloveniji okužena vsaj četrtina prebivalstva: vsak peti otrok oz. mladostnik, po najnovejših podatkih pa tudi precej več kot polovica ljudi, starih med 50 in 74.
A tudi ti so se po večini okužili že v otroštvu, pojasnjuje predstojnik kliničnega oddelka za gastroenterologijo ljubljanskega kliničnega centra prof. dr. Borut Štabuc: “Ker je bakterija med starejšo populacijo zelo razširjena, jo ti zlahka prenesejo na otroke, dovolj je že, da obliznejo žličko, s katero ga hranijo, ali v svojih ustih očistijo otrokovo dudo, ki je denimo padla na tla.”
A čeprav res velika večina okužb nastane zgodaj v otroštvu, dr. Borut Štabuc opozarja, da nikakor ne gre hiteti s testiranjem in odstranjevanjem bakterije za vsako ceno že pri majhnih otrocih, saj ni povsem jasno, ali ima morda ta ista bakterija v človekovi mikrobioti tudi kakšno drugo, pozitivno vlogo, kot so jo denimo odkrili pri nekaterih živalih in bi med razvojem telesa z njenim odstranjevanjem morda povzročili tudi kaj škode. Zato je starost 18 let povsem primerna.
Prav tako meni, da je nekaj zadržanosti smiselne tudi pri odraslih: “Če bakterijsko okužbo odkrijemo, jo vselej tudi zdravimo. Vendar pa ni smiselno, da ljudje odhajajo na preglede, če nimajo sploh nikakršnih zdravstvenih težav. Če pa težave z bolečinami v zgornjem delu trebuha, s spahovanjem, napihnjenostjo in podobnimi simptomi obstajajo, je temeljitejši pregled zagotovo priporočljiv, sploh za starejše od trideset ali petintrideset let. Težave je treba vzeti resno in odkriti vzroke zanje.”
Usoda uvedbe presejalnega programa za iskanje te nevarne bakterije je že podprl pristojni razširjeni strokovni kolegij, kmalu ga bo preučil še zdravstveni svet: če ga odobri tudi ta, pa bo končno odločitev o tem sprejela Zdravstvena zavarovalnica, ki bo morala tak preventivni program tudi plačati.
Ob idealnem poteku teh postopkov bi tak presejalni program lahko uvedli čez dobri dve leti.
Blaž Gracar je glasbenik, pred dvema letoma je obiskal tri ure in pol dolg koncert skupine Swans in zaradi res glasne glasbe dobil kronični tinitus oziroma piskanje v ušesih. Frustracije, ki jih je doživljal ob misli, da se ne bo mogel več profesionalno ukvarjati z glasbo, je ubesedil v knjigi Tat not, poleg tega je svojo ustvarjalnost preusmeril tudi v izdelovanje družabnih iger. Kmalu po tej preusmeritvi fokusa se je tudi tinitus umiril, letos je tako izdal nov album Steven. Blaž Gracar bo govoril o občutkih, ko se piskanje v ušesih ni končalo, o pomenu filma It’s All Gone Pete Tong, pa tudi o tem, kako je vedno znova sanjal, da ima v dnevni sobi Mozarta. V svoji pripovedi nas bo popeljal do svoje Izole, kjer se je spoznal z glasbo in kamor se vedno znova vrača, tudi če zdaj živi in dela v Ljubljani.
Z enako gensko okvaro - mitohondrijsko encefalomiopatijo - sta se rodila oba sinova gospe Anice Dobnik iz Zlatoličja. Starejši Martin je z desetimi leti svojo življenjsko bitko izgubil, mlajši Jernej pa je marca praznoval 22. rojstni dan. Njegova mama živi zanj. Zgodba družine Dobnik je tudi zgodba o tem, kako tako zelo drugačno življenje družino lahko poveže, pa tudi o tem, kako drugačne naloge starševstva prinaša skrb za tako hudo prizadeta otroka.
“Že nekaj časa zlomov sploh ne štejem več, ampak vsaj 25 ali 30 jih je zagotovo bilo. Štirikrat so mi kosti celo krajšali, da sploh lahko hodim. Krhka so tudi vsa vretenca, zato so mi hrbtenico z zelo tvegano operacijo po celotni dolžini podprli z nekakšno kovinsko konstrukcijo, ki mi omogoča nemoteno in neboleče sedenje. Pogosto se pohecam, da bi jo privoščila vsem, ki morajo veliko sedeti, a jih ob tem zelo boli hrbtenica,” posledice redke bolezni krhkih kosti ali osteogenesis imperfecta niza 34-letna Valentina Šardi. Kljub magisteriju iz ekonomije in zagrizenem iskanju zaposlitve se še ni našel delodajalec, ki bi bil pripravljen izkoristiti njeno znanje, predvsem pa bogate izkušnje z življenjem in ljudmi iz povsem drugačne perspektive. “Iron lady” kot jo kličejo prijatelji, je bila gostja Ambulante 202.
Znojenje je povsem normalen in zdrav pojav, kljub temu pa je z njim včasih težko živeti. Njegova osnovna naloga je ohranjanje primerne telesne temperature, ki jo telo uravnava z izhlapevanjem tekočine s kože. Zakaj ob tem včasih neznosno smrdi, kako se proti temu boriti, kaj je zdravo potenje in kaj terja pomoč zdravnikov? V Ambulanti 202 smo tokrat prepletli izkušnje poslušalcev in nasvete dermatovenerologije Katarine Šmuc Berger iz Splošne bolnišnice Izola.
Deset na novo organiziranih urgentnih centrov in prehod na nov način organizacije dispečerske službe, ki se za vso Slovenijo združuje v mariborskem in ljubljanskem centru, pa tudi vse pogostejše vključevanje prvih posredovalcev v reševanje najnujnejših primerov, so novosti, ki po desetletjih ustaljenega delovanja zdaj prinašajo bistvene spremembe v organizacijo nujne medicinske pomoči. Ob številnih prednostih se pojavljajo tudi težave, ena večjih je, da je od več kot 620.000 obravnavanih pacientov v letu 2016 le slaba tretjina odstotka tja prišla zaradi življenjske ogroženosti! Za vse druge bi zadostoval tudi pregled pri osebnem zdravniku. Kako so se podobnih zagat lotili v drugih državah in kako učinkoviteje organizirati urgentno službo, so strokovnjaki pred kratkim razpravljali na 25-em jubilejnem simpoziju o urgentni medicini.
Strah in groza pred vsakršno napako je največja past, v katero se je ujela vsa naša družba. Silen strah pred napakami in nepopolnostjo nam je odvzel svobodo in zmožnost razmišljanja, raziskovanja. Notranji kritik perfekcionista nepretrgoma ocenjuje, kako dalec je še od uspešnosti. Za razliko od želje po odličnosti in marljivosti, ki prihaja od znotraj in prinaša zadovoljstvo pri delu, perfekcionizem nenehno teži po očesu zunanjega, ki bi pohvalilo in goji potrebo po tem, da smo videti popolni. Poleg tega, da je eroziven za lastno duševno strukturo, popolnoma uničuje odnose v v vseh okoljih. Ne le posamezniki, celotna družba ga mora znati prepoznati kot motnjo in se ga znebiti.
Svarila, da lahko sonce na koži povzroča tudi rakave spremembe, so predvsem za mlade stvar neoprijemljive in zelo oddaljene prihodnosti. Zato so avtorji projekta “Pametno s soncem za zdravo in mladostno kožo” našli prepričljivejše in učinkovitejše argumente: dijakom po vsej Sloveniji s posebnimi preiskavami (dobesedno) na njihovi lastni koži pokažejo, kako močno sonce pospeši staranje in gubanje kože ter zoprno neenakomerno pigmentacijo. Koža vse življenje poškodbe le sešteva, še posebej težko pa ob tem odpušča grehe iz mladosti. Zato na argumente, zakaj je kožo treba ščititi vse leto in vse življenje, opozorimo v Ambulanti 202. Sogovornici: doc. dr. Katja Žmitek, vodja programa Pametno s soncem za zdravo in mladostno kožo in Tina Pogačnik, dipl. kozm., obe z Oddelka za kozmetiko VIST Visoke šole za storitve v Ljubljani Fotografija voznika nazorno pokaže, kakšne poškodbe naredi sonce skozi steklo. Sonce mu je vedno sijalo z ene strani, kar se vidi v nagubanosti kože. Vir fotografije: NEJM
Poraba zdravil za zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj pri osebah, mlajših od 20 let, se je v obdobju od leta 2008 do leta 2015 povečala za 48 %. Najbolj se je povečala med mladostniki med 15. in 19. letom starosti, za kar 73 % , močno, za kar 43-odstotkov je narasla poraba antidepresivov, poraba psihostimulansov pa kar za 88 odstotkov. V tem času se je na primarni zdravstveni ravni število obravnav otrok in mladostnikov zaradi duševnih in vedenjskih motenj povečalo za več kot četrtino, v specialistični ambulantah se je število takih obravnav povečalo za več kot 70 odstotkov, največ v skupini med 15 in 19 letom starosti. Najpogosteje so pomoč poiskali zaradi motenj prehranjevanja, drugih anksioznih motenj ter motenj vedenja in čustvovanja, kažejo podatki najnovejše publikacije NIJZ. A ne gre le za to, da so čakalne dobe na strokovno pomoč neznosno dolge: težava je tudi v drugih vidikih dostopnosti. Na Pedagoški fakulteti v Ljubljani so zato s pomočjo več kot 130 mladostnikov naredili raziskavo o dostopnosti, v kateri jih je bolj kot same čakalne dobe zanimalo, kako so pomoč sprejeli in ali jim je ponujena oblika pomoči sploh lahko pomagala iz stisk in težav.
Medtem ko zakonodaja vse bolj omejuje prodajo tobačnih in sorodnih izdelkov, tobačna industrija ponuja nove oblike kadilskih pripomočkov. Trend v zadnjih mesecih so naprave, ki tobak le segrevajo. So vse te nove oblike "kajenja" res manj škodljive, kako njihovo prodajo ureja zakonodaja in ali ta ob vse pestrejši ponudbi kadilskih pripomočkov bitko za zmanjšanje števila kadilcev sploh lahko dobi? Gostja oddaje Helena Koprivnikar z NIJZ je spomnila tudi na povsem brezplačne programe za opustitev kajenja, s katerim si je do opustitve kanjenja pomagala tudi Lea Hedžet. "Enkrat sem že poskusila opustiti kajenje, a nisem bila dovolj odločna. Po naključju sem izvedela za program in znance, ki so uspešno prenehali s kajenjem. Vsako cigareto je treba ozavestiti, jo oštevilčiti, vsako pokajeno cigareto je treba zabeležiti. Potem je bil tu še skupinski moment, saj smo na koncu programa podpisali pogodbo, da do določenega časa ne bomo prižgali cigarete. Obljube ne moreš prelomiti." Lea Hedžet je nekdanja kadilka in pravi, da to postaneš, le če si močno želiš: "Vsak mesec sem shranjevala toliko denarja, kolikor sem ga prej porabila za cigarete. V 10 mesecih sem prihranila za družinski dopust."
Tudi na področju fizioterapije so ponekod dolge čakalne dobe velik problem. A izvajalci storitev opozarjajo, da nezanemarljiv del problema prispevajo tudi tisti bolniki, ki sploh ne odpovedo terapije, če se je ne morejo udeležiti oz. to storijo bistveno prepozno. Izvajalci take, zadnji hip odpovedane termine sicer skušajo zapolniti s klicanjem bolnikov na čakalni listi. A ker gre praviloma za res kratke roke, le dan ali dva pred samim začetkom terapije, se mnogi čakajoči zaradi delovnih obveznosti na povabilo ne morejo odzvati. Tako se dogaja, da termini ostajajo nezasedeni kljub dolgim čakalnim dobam.
Pri tridesetih letih, nekaj ur po drugem porodu, je Lara Slivnik doživela obsežno možgansko kap s številnimi pretresljivimi posledicami. Prvi dnevi po kapi so minili kot v nekakšnem globokem snu, ko se je stanje toliko izboljšalo, da so jo lahko hranili, pa jo je presenetilo vprašanje medicinske sestra, kako je ime takrat triletni hčerki.
Čeprav je kronično srčno popuščanje vzrok za dva do trikrat večje število smrti kot zaradi napredovalega raka dojke ali raka črevesja, žal mnogi bolniki ne poiščejo pomoči pravočasno. Starejši zato, ker pešanje moči zmotno pripisujejo staranju ali drugim boleznim, mladi pa, ker na vpliv kakšne druge bolezni na srce ne pomislijo. Kronično srčno popuščanje ni ozdravljivo, a ga je mogoče učinkovito ustaviti le, če ga začnemo zdraviti pravočasno, zato nanj opozarjamo v Ambulanti 202.
Dan pred Mednarodnim dnevom astme, kronične vnetne bolezni dihal, ki je v razvitem svetu še vedno v porastu, se bomo pozanimali o njeni razširjenosti med najmlajšimi Slovenci. Naš gost bo vodja službe za pljučne bolezni na ljubljanski Pediatrični kliniki - dr. Uroš Krivec. Še vedno ne docela raziskana bolezen, ki menda tudi pri nas že dosega vrh pojavnosti, je ob pravilnem zdravljenju pa obenem tudi dobri informiranosti tako otrok kot staršev - skoraj povsem obvladljiva. Še nedolgo nazaj ni bilo tako ...
Danska klinična psihologinja Helle Jensen je prepričana, da se z empatijo rodimo, a če ni naša spremljevalka že od takrat, se je je mogoče priučiti tudi v odrasli dobi.
Vsako jutro natanko ob 7.30 vsaj 3500 ljudi na več kot 140 lokacijah po vsej Sloveniji dan začne s polurno telovadbo na prostem. Vadba, poimenovana "1000 gibov", je primerna za prav vse starosti in je več kot le razgibavanje, saj mnogim pomeni tudi pomemben del družabnega življenja. Ker so s toplejšim spomladanskim vremenom odpadli še zadnji izgovori, zakaj ljudje, tudi najstarejši, ne bi dneva začeli z rekreacijo na prostem, smo vam s predsednico društva Šola Zdravja Zdenko Katkič v Ambulanti 202 pojasnili, kje in kako se jim lahko pridružite.
V Sloveniji je začel veljati pravilnik, s katerim Slovenija, kot doslej že sedem drugih evropskih držav, omejuje vsebnost transmaščobnih kislin v živilih. Čeprav so jih na Danskem začeli raziskovati že pred 25 leti in prvi v Evropi leta 2003 sprejeli zakon, ki je bistveno omejil transmaščobe, ve o njih povprečen potrošnik povedati bore malo. Vsebujejo jih piškoti, napolitanke, jušni koncentrati, rastlinske smetane, čips, ocvrt krompirček, celo mleko v prahu. Škodljive transmaščobne kisline močno povečujejo tveganje za srčni udar ali kap in na embalažah izdelkov niso niti označene, številni jih primerjajo s cigaretami. Pet gramov zaužitih transmaščobnih kislin na dan ima namreč za posledico bistveno povečano tveganje za nastanek kapi, podobno kot od pet do 10 pokajenih cigaret.
Vse pogosteje se zaposleni v slovenskih zdravstvenih ustanovah pri svojem delu srečujejo z osebami, ki govorijo njim nepoznane jezike in se soočajo z jezikovnimi in kulturnimi nesporazumi. Za premagovanje teh težav so pomembne tudi t.i. kulturne kompetence , ki so v tujini že dolgo pomemben del usposabljanja zdravstvenih delavcev, pri nas pa je komunikacija povsem prepuščena le iznajdljivosti zdravstvenega osebja oz. možnostim pacientov, da s seboj pripeljejo nekoga, ki je dovolj vešč obeh jezikov. Kako bo vsem naštetim odslej vsaj v osnovnem komuniciranju lahko v pomoč poseben spletni priročnik v 8 jezikih, pojasnimo v Ambulanti 202.
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
"Če narcizem vzamemo kot pojav, ki se tiče vseh nas, ker je nastal v našem svetu in to niti zaradi zlih namenov posameznikov niti po pomoti bogov, potem je to, podobno kot ekologija, naš skupen problem." - Miran Možina, psihoterapevt
Mednarodni dan žena in svetovni dan ledvic letos sovpadata po naključju, a je to dober povod za opozorilo, da imajo bolezni sečil pri ženskah drugačne značilnosti kot pri moških in da je od zdravja njihovih ledvic odvisno tudi, kako zdrave otroke bodo rojevale. Ali lahko k zdravju sečil res pripomorejo topla oblačila in pitje tekočine in zakaj so za zdravje moških ledvic pogosto ključne prav ženske! Odgovarja nefrologinja v UKC Ljubljana doc. dr. Jelka Lindič. Ob svetovnem dnevu ledvic bo na res številnih lokacijah po Sloveniji danes organizirano brezplačno merjenje krvnega tlaka, ponekod pa tudi analiza beljakovin v urinu. Kje in kdaj je to dosegljivo, pa lahko preverite na spletni strani svetovnidanledvic.org.
Neveljaven email naslov