Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Predlog zakona ne vsebuje posebnih ukrepov za kulturni sektor.
Predlog tretjega protikoronskega zakona, ki ga je vlada predstavila včeraj, ne vsebuje posebnih ukrepov za kulturni sektor, čeprav ta po oceni Evropske komisije sodi med pet najbolj prizadetih v tej krizi. Prva protikoronska svežnja sta bila bolj splošna, zato so predstavniki kulturnega sektorja pričakovali, da bo njihovim težavam s posebnimi, sektorju prilagojenimi ukrepi posvečen tretji zakonski sveženj. To so obetale tudi izjave državne sekretarke na kulturnem ministrstvu. Kulturni sektor zato posebne ukrepe še pričakuje. Pripravljene ima že konkretne predloge, tudi po vzoru ukrepov za pomoč turizmu.
Na vprašanje, ali so v tretjem protikoronskem paketu zajeti posebni ukrepi s področij, ki jih pokriva ministrstvo za kulturo, je odgovoril finančni minister Andrej Šircelj:
Posebnih določb, ki se nanašajo na kulturno ministrstvo, v paketu ne vidim; morda posredno prek kakšnega drugega ukrepa ali najbolj splošnega, ki se nanaša na skrajšan delovni čas. Skrajšanje delovnega časa velja za vse, kar pomeni, da tudi za tiste, ki delajo v kulturi. Tu je edino merilo, koliko so posamezne institucije financirane iz javnih sredstev oziroma proračuna. Ukrep velja tudi za njih, prav tako kot drugi ukrepi, ki se nanašajo na primer na kulturne dogodke v povezavi s turizmom.
Eden izmed javnih zavodov z največjim tržnim deležem, Cankarjev dom v Ljubljani, ki na trgu pridobi skoraj polovico sredstev, ukrepa skrajšanega delovnega časa ne bo mogel izkoristiti. Po predlogu zakona namreč do subvencioniranja skrajšanega delovnika niso upravičeni proračunski porabniki, katerih delež prihodkov iz javnih virov je bil lani višji od polovice. Generalna direktorica Cankarjevega doma v Ljubljani Uršula Cetinski:
Nekaj težav bi se dalo rešiti celo po analogiji s turizmom. Recimo podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo tudi v kulturi v obdobju, ko je do tega upravičen turizem, ker je čakanje na delo za Cankarjev dom kot za ostale kulturne zavode v tem trenutku, ko smo še zaprti, celo pomembnejše od subvencioniranja skrajšanega delovnega časa. Mogoče je razmišljati tudi o vavčerjih za obisk kulturnih prireditev ali pa za nakup knjig. V nadaljevanju pričakujemo, da se bodo pojavili ukrepi za spodbujanje znanstvenega, kulturnega in kongresnega turizma, s katerim se ukvarjamo tudi v javnih zavodih in ne le v gospodarskih dejavnosti. Ravno ta segment turizma v primerjavi z ostalimi turističnim panogami ustvarja visoko dodano vrednost. Na tem področju bi veljalo upoštevati dejavnost in ne to, ali jo izvaja javni sektor ali gospodarstvo.
Tako predlaga Uršula Cetinski. Zaradi upada oglaševanja so zelo prizadeti tudi mediji, ki prav tako sodijo v domeno kulturnega resorja, ter približno 3.000 samozaposlenih v kulturi, med katerimi jih po predkriznih ocenah četrtina živi pod pragom revščine.
Naj spomnimo, da so 6. maja na seji člani Odbora za kulturo sprejeli sklep poslanke SDS Alenke Jeraj, da bo ministrstvo v tretjem paketu ukrepov za omilitev posledic epidemije obravnavalo še tiste samostojne kulturne ustvarjalce, ki so izpadli iz dosedanjih ukrepov. Poziv očitno ni bil upoštevan, pomagalo ni niti to, da tako kulturni minister Vasko Simoniti kot predlagateljica sklepa prihajata iz vrst SDS. Ekonomist in kulturolog Andrej Srakar opozarja:
Sedanjega ministra ni bilo na zasedanju na Brdu pri prvem protikoronskem paketu. Mnoge stvari, kot vem, prav zato niso bile vključene v prvi sveženj. Pri tretjem paketu se zgodba ponavlja. Znotraj skupine za pomoč samozaposlenim v času covid-19 smo bili obveščeni, da se je kulturno ministrstvo priprave ukrepov lotilo zadnji dan in brez ideje, kaj bi sploh napisali. O tem si lahko vsak ustvari svoje mnenje.
Andrej Srakar dodaja, da je pred nami od pol leta do leto dni dolga huda recesija in tisti z nizkimi prihodki bodo še bolj ogroženi. Omenjena skupina za pomoč samozaposlenim v kulturi zato med drugim predlaga ustanovitev kriznega sklada po vzoru več evropskih držav, s katerim bi nadomestili izpad prihodkov. Tako kot Uršula Cetinski predlagajo vavčerje po vzoru turizma, ki bi povečali povpraševanje pri nakupu najrazličnejših kulturnih dobrin in storitev.
Predlog zakona ne vsebuje posebnih ukrepov za kulturni sektor.
Predlog tretjega protikoronskega zakona, ki ga je vlada predstavila včeraj, ne vsebuje posebnih ukrepov za kulturni sektor, čeprav ta po oceni Evropske komisije sodi med pet najbolj prizadetih v tej krizi. Prva protikoronska svežnja sta bila bolj splošna, zato so predstavniki kulturnega sektorja pričakovali, da bo njihovim težavam s posebnimi, sektorju prilagojenimi ukrepi posvečen tretji zakonski sveženj. To so obetale tudi izjave državne sekretarke na kulturnem ministrstvu. Kulturni sektor zato posebne ukrepe še pričakuje. Pripravljene ima že konkretne predloge, tudi po vzoru ukrepov za pomoč turizmu.
Na vprašanje, ali so v tretjem protikoronskem paketu zajeti posebni ukrepi s področij, ki jih pokriva ministrstvo za kulturo, je odgovoril finančni minister Andrej Šircelj:
Posebnih določb, ki se nanašajo na kulturno ministrstvo, v paketu ne vidim; morda posredno prek kakšnega drugega ukrepa ali najbolj splošnega, ki se nanaša na skrajšan delovni čas. Skrajšanje delovnega časa velja za vse, kar pomeni, da tudi za tiste, ki delajo v kulturi. Tu je edino merilo, koliko so posamezne institucije financirane iz javnih sredstev oziroma proračuna. Ukrep velja tudi za njih, prav tako kot drugi ukrepi, ki se nanašajo na primer na kulturne dogodke v povezavi s turizmom.
Eden izmed javnih zavodov z največjim tržnim deležem, Cankarjev dom v Ljubljani, ki na trgu pridobi skoraj polovico sredstev, ukrepa skrajšanega delovnega časa ne bo mogel izkoristiti. Po predlogu zakona namreč do subvencioniranja skrajšanega delovnika niso upravičeni proračunski porabniki, katerih delež prihodkov iz javnih virov je bil lani višji od polovice. Generalna direktorica Cankarjevega doma v Ljubljani Uršula Cetinski:
Nekaj težav bi se dalo rešiti celo po analogiji s turizmom. Recimo podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo tudi v kulturi v obdobju, ko je do tega upravičen turizem, ker je čakanje na delo za Cankarjev dom kot za ostale kulturne zavode v tem trenutku, ko smo še zaprti, celo pomembnejše od subvencioniranja skrajšanega delovnega časa. Mogoče je razmišljati tudi o vavčerjih za obisk kulturnih prireditev ali pa za nakup knjig. V nadaljevanju pričakujemo, da se bodo pojavili ukrepi za spodbujanje znanstvenega, kulturnega in kongresnega turizma, s katerim se ukvarjamo tudi v javnih zavodih in ne le v gospodarskih dejavnosti. Ravno ta segment turizma v primerjavi z ostalimi turističnim panogami ustvarja visoko dodano vrednost. Na tem področju bi veljalo upoštevati dejavnost in ne to, ali jo izvaja javni sektor ali gospodarstvo.
Tako predlaga Uršula Cetinski. Zaradi upada oglaševanja so zelo prizadeti tudi mediji, ki prav tako sodijo v domeno kulturnega resorja, ter približno 3.000 samozaposlenih v kulturi, med katerimi jih po predkriznih ocenah četrtina živi pod pragom revščine.
Naj spomnimo, da so 6. maja na seji člani Odbora za kulturo sprejeli sklep poslanke SDS Alenke Jeraj, da bo ministrstvo v tretjem paketu ukrepov za omilitev posledic epidemije obravnavalo še tiste samostojne kulturne ustvarjalce, ki so izpadli iz dosedanjih ukrepov. Poziv očitno ni bil upoštevan, pomagalo ni niti to, da tako kulturni minister Vasko Simoniti kot predlagateljica sklepa prihajata iz vrst SDS. Ekonomist in kulturolog Andrej Srakar opozarja:
Sedanjega ministra ni bilo na zasedanju na Brdu pri prvem protikoronskem paketu. Mnoge stvari, kot vem, prav zato niso bile vključene v prvi sveženj. Pri tretjem paketu se zgodba ponavlja. Znotraj skupine za pomoč samozaposlenim v času covid-19 smo bili obveščeni, da se je kulturno ministrstvo priprave ukrepov lotilo zadnji dan in brez ideje, kaj bi sploh napisali. O tem si lahko vsak ustvari svoje mnenje.
Andrej Srakar dodaja, da je pred nami od pol leta do leto dni dolga huda recesija in tisti z nizkimi prihodki bodo še bolj ogroženi. Omenjena skupina za pomoč samozaposlenim v kulturi zato med drugim predlaga ustanovitev kriznega sklada po vzoru več evropskih držav, s katerim bi nadomestili izpad prihodkov. Tako kot Uršula Cetinski predlagajo vavčerje po vzoru turizma, ki bi povečali povpraševanje pri nakupu najrazličnejših kulturnih dobrin in storitev.
Včeraj se je v Palermu začela mednarodna skladateljska tribuna Rostrum. Na tej platformi, ki jo je leta 1955 ustanovil Mednarodni svet, takrat še pod okriljem UNESCa, si radijske postaje izmenjajo izbrane nove posnetke del sodobnih skladateljev, delegati sodelujočih postaj pa izbirajo najbolj prepričljive med njimi. Radio Slovenija tokrat predstavlja koncert za violončelo in orkester Unveiled Vita Žurája, s tribune pa poroča letošnji delegat Primož Trdan.
NAPOVED: V Slovenskem etnografskem muzeju nocoj ob 18. uri odpirajo razstavo Plečnikova Lectarija. S Plečnikom in njegovo Lectarijo, ki je tik pred drugo svetovno vojno zaživela na Kongresnem trgu, je povezana tudi Krbavčičeva svečarska in medičarska delavnica na Trubarjevi ulici v Ljubljani. Oba ambienta bosta odslej na ogled na stalni razstavi.
Na smrt velikega književnika Borisa Pahorja so se odzvali tudi njegovi sodelavci in prijatelji. Nekaj njihovih misli je zbral Gregor Podlogar.
Prihodnji teden se v Izoli začenja 18. Kino otok, festival mednarodnega avtorskega filma, ki se po dveh letih prilagojenih epidemijskih izdaj tudi vrača v svoj tradicionalni termin: prvi teden junija. Festival letos prinaša filme iz Madžarske, Kanade in Ukrajine, Belorusije, Italije, Škotske, Francije, Malte, Indije, Hrvaške, Srbije, Kolumbije in drugih držav, v sredo pa ga bo odprl dokumentarni film Izginjanje, ki raziskuje osebno, družinsko, družbeno in politično zgodovino – in sodobnost – dvojezične avstrijske Koroške, kjer slovenskega jezika v javnih prostorih že dolgo ni več slišati.
Bo 75. zlato palmo spet prejel Šved Ruben Östlund ali pa bo šla ponovno v roke Romuna Cristiana Mungiuja? Jo bo dobil Poljak Jerzy Skolimowski?
Od petka, 27. maja, do nedelje, 29. maja, po vsej Sloveniji poteka arhitekturni festival Odprte hiše Slovenije. Gre za eno redkih priložnosti, ki omogočajo izkušnjo, da ljudje v stavbe vstopijo, jih preizkusijo, dobijo kontakt z arhitekti, uporabniki, lastniki, izvajalci in drugimi strokovnjaki. Tema letošnjega festivala je "Arhitektura v novi realnosti".
Dokumentarec raziskuje burno zgodovino zapuščenega koncertnega klavirja, čigar domovanje je po nenavadnem spletu naključi že več kot 60 let prav dramski studio 01 Radia Slovenija. Strniši je ta koncertni Bösendorfer naposled predstavljal vir obsežnega navdiha. Na njem je ustvaril album z istoimenskim naslovom, z njega odpihnil prah, ki je s tem vsaj delno razkril tudi tančine naše polpretekle zgodovine. V radiofonski jezik je esejska razmišljanja, sprva nastala pod redakcijsko zasnovo Marka Crnkoviča za spletno revijo Fokuspokus, prevedel režiser Klemen Markovčič. Tako je nastala samosvoja zvočna pripoved o tem resnično posebnem klavirju na Radiu Slovenija, ki pa je od premiere dokumentarca leta 2018 doživel tudi celovito prenovo za katero je v resnici najbolj zaslužna prav ta radiofonska raziskava. Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Nejc Zupančič Avtor izvirne glasbe: Gregor Strniša Pripovedovalec – Renato Horvat Vodja pogovora – Klemen Markovčič Sogovornika – Matija Milčinski in Peter Hribar Interpret – Gorazd Logar Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2018
Srečanje, ki je obsegalo pet predavanj in ogled filma, je bilo posvečeno enemu od najbolj izstopajočih in najbolj plodovitih nemških intelektualcev svojega časa Siegfriedu Kracauerju (1889 – 1966). Povod pa je bil izid prevoda njegovega dela Ornamenti množice (Založba *cf, 2021), ki velja za njegovo najbolj vplivno delo. Siegfried Kracauer pri nas ni širše poznan mislec, in to navkljub dejstvu, da je prevod tega dela že četrta knjižna objava tega avtorja pri nas. Pred tem so izšle še knjižne objave: Filmska čitanka (Slovenska kinoteka, 2017), roman Ginster (CZ, 2014) in razprava Uslužbenci (Založba *cf, 2013). Krackauerjeva življenjska zgodba na samosvoj način uteleša zgodovino 20. stoletja in je močno vpliva tudi na njegovo delo. Prevajalka Anja Naglič je povedala, da je "Krackauerjevo življenje je tako zasebno kot poklicno potekalo v znamenju eksteritorialnosti, če si izraz sposodim kar pri njem samem. Kot jud je bil napol tujec v Nemčiji, kot nemški emigrant tujec v Franciji in v ZDA, in kar trikrat je začel svoje (poklicno) življenje na novo – leta 1921, ko se je iz arhitekta prelevil v novinarja, leta 1933 z begom iz Nemčije v Francijo in leta 1941 z begom v ZDA". Delo Ornament množice je izšlo leta 1963, v njem pa je avtor izbral 24 od nekaj sto esej, ki jih je napisal v času weimarske republike. V njih na interdisciplinarni način pretresa (moderno) življenje zgodnjega 20. stoletja in analizira pojave množične kulture. Vsak na svoj način so to osvetlili tudi vsi predavatelji na dogodku: Anja Naglič, Miloš Kosec, Magdalena Germek, Rok Vevar in Marko Jenko, ki je med drugim povedal: "Če se spomnite filma Plesalka v temi Larsa von Trierja, tu lahko začutite rojevanje glasbe iz zvokov stroja, iz ponavljajočih gibov. Tukaj se odpira polje ornamenta. Prav na tej točki, bi lahko rekli, da se nekaj osamosvaja – proces proizvajanja nečesa se pervertira, se ovije vase, je samo sebi namen. To je tisto, kar je tu ključno." In kot je Marko Jenko še zapisal v spremni besedi dela Ornament množice: "Ornament je bistven za bistvo. Je točka skupnega pogleda množice, kjer je množica, in to materialno, mnogo bolj iskrena, kot se ji morda zdi." Kracauerjeva misel – kar je potrdil tudi dogodek v Kinu Šiška – še danes precej intenzivno nagovarja teoretike in raziskovalce s področij sociologije, filozofije, sodobnega plesa, likovne umetnosti, arhitekture in filma.
Letizia Battaglia, (1935-2022) ni bila le fotografinja, predvsem je bila in hotela biti neodvisna in svobodna ženska, ki se je za pot fotoreporterke odločila razmeroma pozno, in še to ne po lastni izbiri. Ob končanem članku so jo vprašali, kje pa so fotografije? In tako se je začel počasen prehod od novičarke do kritične intelektualke, pogumne fotoreporterke, ki je čutila, da mora prizore s 50mm objektivom posneti od blizu. Tako v Italiji kot po svetu je postala prepoznavna zaradi fotografiranja žrtev mafije na italijanskem jugu.
Če Ivan Štrekelj ne bi bil gluh, bi bil gotovo vidna figura slovenske umetnosti, meni Petra Rezar, ki je z Matejo Breščak pripravila razstavo v Narodni galeriji, o umetniku pa je napisala tudi knjigo. Ustvarjal je predvsem realistične portrete in ženske akte, v njegovih delih pa slutimo zadržano izpoved nemoči, tišine in osamljenosti, preberemo v razstavnem besedilu. To velja tudi za naslovno podobo, kip z naslovom Poplava upodobitev utapljajoče se deklice, ki hlasta za zrakom. Mateja Breščak pove, da je razstava nastala v sodelovanju z Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije. Donirali so jim nekaj Štrekljevih del, ki so jih imeli v lasti, na razstavo pa so vključili tudi dvanajst opisov umetnin v znakovnem jeziku. Leta 1916 rojeni Štrekelj je bil tudi aktivist v krogu gluhih takratne organizacije v Juglaviji, sicer pa je najprej študiral v Beogradu, ko so po vojni ustanovili likovno akademijo v Ljubljani, pa se je vpisal v tretji letnik kiparstva. Med njegovimi profesorji najdemo velika imena slovenskega kiparstva, kot sta Frančišek Smerdu in Boris Kalin, ki ju je zaznamoval študij na zagrebški akademiji. Štirideset kipov, šestnajst del na papirju, ena oljna slika in fotografije javnih spomenikov in nagrobnikov bo na razstavi Kipar Ivan Štrekelj (1916-1975) v ljubljanski Narodni galeriji na ogled do 2. oktobra.
Neveljaven email naslov