Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Predlog zakona ne vsebuje posebnih ukrepov za kulturni sektor.
Predlog tretjega protikoronskega zakona, ki ga je vlada predstavila včeraj, ne vsebuje posebnih ukrepov za kulturni sektor, čeprav ta po oceni Evropske komisije sodi med pet najbolj prizadetih v tej krizi. Prva protikoronska svežnja sta bila bolj splošna, zato so predstavniki kulturnega sektorja pričakovali, da bo njihovim težavam s posebnimi, sektorju prilagojenimi ukrepi posvečen tretji zakonski sveženj. To so obetale tudi izjave državne sekretarke na kulturnem ministrstvu. Kulturni sektor zato posebne ukrepe še pričakuje. Pripravljene ima že konkretne predloge, tudi po vzoru ukrepov za pomoč turizmu.
Na vprašanje, ali so v tretjem protikoronskem paketu zajeti posebni ukrepi s področij, ki jih pokriva ministrstvo za kulturo, je odgovoril finančni minister Andrej Šircelj:
Posebnih določb, ki se nanašajo na kulturno ministrstvo, v paketu ne vidim; morda posredno prek kakšnega drugega ukrepa ali najbolj splošnega, ki se nanaša na skrajšan delovni čas. Skrajšanje delovnega časa velja za vse, kar pomeni, da tudi za tiste, ki delajo v kulturi. Tu je edino merilo, koliko so posamezne institucije financirane iz javnih sredstev oziroma proračuna. Ukrep velja tudi za njih, prav tako kot drugi ukrepi, ki se nanašajo na primer na kulturne dogodke v povezavi s turizmom.
Eden izmed javnih zavodov z največjim tržnim deležem, Cankarjev dom v Ljubljani, ki na trgu pridobi skoraj polovico sredstev, ukrepa skrajšanega delovnega časa ne bo mogel izkoristiti. Po predlogu zakona namreč do subvencioniranja skrajšanega delovnika niso upravičeni proračunski porabniki, katerih delež prihodkov iz javnih virov je bil lani višji od polovice. Generalna direktorica Cankarjevega doma v Ljubljani Uršula Cetinski:
Nekaj težav bi se dalo rešiti celo po analogiji s turizmom. Recimo podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo tudi v kulturi v obdobju, ko je do tega upravičen turizem, ker je čakanje na delo za Cankarjev dom kot za ostale kulturne zavode v tem trenutku, ko smo še zaprti, celo pomembnejše od subvencioniranja skrajšanega delovnega časa. Mogoče je razmišljati tudi o vavčerjih za obisk kulturnih prireditev ali pa za nakup knjig. V nadaljevanju pričakujemo, da se bodo pojavili ukrepi za spodbujanje znanstvenega, kulturnega in kongresnega turizma, s katerim se ukvarjamo tudi v javnih zavodih in ne le v gospodarskih dejavnosti. Ravno ta segment turizma v primerjavi z ostalimi turističnim panogami ustvarja visoko dodano vrednost. Na tem področju bi veljalo upoštevati dejavnost in ne to, ali jo izvaja javni sektor ali gospodarstvo.
Tako predlaga Uršula Cetinski. Zaradi upada oglaševanja so zelo prizadeti tudi mediji, ki prav tako sodijo v domeno kulturnega resorja, ter približno 3.000 samozaposlenih v kulturi, med katerimi jih po predkriznih ocenah četrtina živi pod pragom revščine.
Naj spomnimo, da so 6. maja na seji člani Odbora za kulturo sprejeli sklep poslanke SDS Alenke Jeraj, da bo ministrstvo v tretjem paketu ukrepov za omilitev posledic epidemije obravnavalo še tiste samostojne kulturne ustvarjalce, ki so izpadli iz dosedanjih ukrepov. Poziv očitno ni bil upoštevan, pomagalo ni niti to, da tako kulturni minister Vasko Simoniti kot predlagateljica sklepa prihajata iz vrst SDS. Ekonomist in kulturolog Andrej Srakar opozarja:
Sedanjega ministra ni bilo na zasedanju na Brdu pri prvem protikoronskem paketu. Mnoge stvari, kot vem, prav zato niso bile vključene v prvi sveženj. Pri tretjem paketu se zgodba ponavlja. Znotraj skupine za pomoč samozaposlenim v času covid-19 smo bili obveščeni, da se je kulturno ministrstvo priprave ukrepov lotilo zadnji dan in brez ideje, kaj bi sploh napisali. O tem si lahko vsak ustvari svoje mnenje.
Andrej Srakar dodaja, da je pred nami od pol leta do leto dni dolga huda recesija in tisti z nizkimi prihodki bodo še bolj ogroženi. Omenjena skupina za pomoč samozaposlenim v kulturi zato med drugim predlaga ustanovitev kriznega sklada po vzoru več evropskih držav, s katerim bi nadomestili izpad prihodkov. Tako kot Uršula Cetinski predlagajo vavčerje po vzoru turizma, ki bi povečali povpraševanje pri nakupu najrazličnejših kulturnih dobrin in storitev.
Predlog zakona ne vsebuje posebnih ukrepov za kulturni sektor.
Predlog tretjega protikoronskega zakona, ki ga je vlada predstavila včeraj, ne vsebuje posebnih ukrepov za kulturni sektor, čeprav ta po oceni Evropske komisije sodi med pet najbolj prizadetih v tej krizi. Prva protikoronska svežnja sta bila bolj splošna, zato so predstavniki kulturnega sektorja pričakovali, da bo njihovim težavam s posebnimi, sektorju prilagojenimi ukrepi posvečen tretji zakonski sveženj. To so obetale tudi izjave državne sekretarke na kulturnem ministrstvu. Kulturni sektor zato posebne ukrepe še pričakuje. Pripravljene ima že konkretne predloge, tudi po vzoru ukrepov za pomoč turizmu.
Na vprašanje, ali so v tretjem protikoronskem paketu zajeti posebni ukrepi s področij, ki jih pokriva ministrstvo za kulturo, je odgovoril finančni minister Andrej Šircelj:
Posebnih določb, ki se nanašajo na kulturno ministrstvo, v paketu ne vidim; morda posredno prek kakšnega drugega ukrepa ali najbolj splošnega, ki se nanaša na skrajšan delovni čas. Skrajšanje delovnega časa velja za vse, kar pomeni, da tudi za tiste, ki delajo v kulturi. Tu je edino merilo, koliko so posamezne institucije financirane iz javnih sredstev oziroma proračuna. Ukrep velja tudi za njih, prav tako kot drugi ukrepi, ki se nanašajo na primer na kulturne dogodke v povezavi s turizmom.
Eden izmed javnih zavodov z največjim tržnim deležem, Cankarjev dom v Ljubljani, ki na trgu pridobi skoraj polovico sredstev, ukrepa skrajšanega delovnega časa ne bo mogel izkoristiti. Po predlogu zakona namreč do subvencioniranja skrajšanega delovnika niso upravičeni proračunski porabniki, katerih delež prihodkov iz javnih virov je bil lani višji od polovice. Generalna direktorica Cankarjevega doma v Ljubljani Uršula Cetinski:
Nekaj težav bi se dalo rešiti celo po analogiji s turizmom. Recimo podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo tudi v kulturi v obdobju, ko je do tega upravičen turizem, ker je čakanje na delo za Cankarjev dom kot za ostale kulturne zavode v tem trenutku, ko smo še zaprti, celo pomembnejše od subvencioniranja skrajšanega delovnega časa. Mogoče je razmišljati tudi o vavčerjih za obisk kulturnih prireditev ali pa za nakup knjig. V nadaljevanju pričakujemo, da se bodo pojavili ukrepi za spodbujanje znanstvenega, kulturnega in kongresnega turizma, s katerim se ukvarjamo tudi v javnih zavodih in ne le v gospodarskih dejavnosti. Ravno ta segment turizma v primerjavi z ostalimi turističnim panogami ustvarja visoko dodano vrednost. Na tem področju bi veljalo upoštevati dejavnost in ne to, ali jo izvaja javni sektor ali gospodarstvo.
Tako predlaga Uršula Cetinski. Zaradi upada oglaševanja so zelo prizadeti tudi mediji, ki prav tako sodijo v domeno kulturnega resorja, ter približno 3.000 samozaposlenih v kulturi, med katerimi jih po predkriznih ocenah četrtina živi pod pragom revščine.
Naj spomnimo, da so 6. maja na seji člani Odbora za kulturo sprejeli sklep poslanke SDS Alenke Jeraj, da bo ministrstvo v tretjem paketu ukrepov za omilitev posledic epidemije obravnavalo še tiste samostojne kulturne ustvarjalce, ki so izpadli iz dosedanjih ukrepov. Poziv očitno ni bil upoštevan, pomagalo ni niti to, da tako kulturni minister Vasko Simoniti kot predlagateljica sklepa prihajata iz vrst SDS. Ekonomist in kulturolog Andrej Srakar opozarja:
Sedanjega ministra ni bilo na zasedanju na Brdu pri prvem protikoronskem paketu. Mnoge stvari, kot vem, prav zato niso bile vključene v prvi sveženj. Pri tretjem paketu se zgodba ponavlja. Znotraj skupine za pomoč samozaposlenim v času covid-19 smo bili obveščeni, da se je kulturno ministrstvo priprave ukrepov lotilo zadnji dan in brez ideje, kaj bi sploh napisali. O tem si lahko vsak ustvari svoje mnenje.
Andrej Srakar dodaja, da je pred nami od pol leta do leto dni dolga huda recesija in tisti z nizkimi prihodki bodo še bolj ogroženi. Omenjena skupina za pomoč samozaposlenim v kulturi zato med drugim predlaga ustanovitev kriznega sklada po vzoru več evropskih držav, s katerim bi nadomestili izpad prihodkov. Tako kot Uršula Cetinski predlagajo vavčerje po vzoru turizma, ki bi povečali povpraševanje pri nakupu najrazličnejših kulturnih dobrin in storitev.
V ponedeljek zjutraj je filmofile in drugo javnost po vsem svetu presenetila novica, da je oskarja za najboljši film prejel film, ki so mu napovedovali najmanj možnosti.
Vsebine Programa Ars
"Film resničnost lovi neodvisno od volje samega avtorja. Film je hočeš nočeš življenje". To je misel Piera Paola Pasolinija in nocoj se v Slovenski kinoteki v Ljubljani s projekcijo filma Mama Rim iz leta 1962 začenja retrospektiva njegovih filmov. Italijanski pesnik, pisatelj, dramatik in pozneje v življenju še filmski režiser je od leta 1961 do 1975, ko je umrl v še danes nepojasnjenem napadu, posnel 13 celovečercev. In prav vse filme Piera Paola Pasolinija bomo videli na kinotečni retrospektivi, ki bo potekala v Kinoteki vse do 8. maja. Retrospektiva na veliko kinotečno platno prihaja ob stoletnici Pasolinijevega rojstva; ta je bila 5. marca. Njegove filme bodo predvajali s 35 milimetrskih kopij. V Dvorani Silvana Furlana bodo odprli razstavo fotografij, med njimi tudi njegovega osnovnošolskega spričevala, saj je del mladosti preživel v Sloveniji, v Idriji; izdali pa bodo še prevod izbora njegovih filmskih esejev z naslovom Heretični empirizem. Potem ko se je uveljavil kot pesnik, pisatelj in angažirani intelektualec, se je Pier Paolo Pasolini v 60. letih prejšnjega stoletja posvetil filmom in posnel številne brezčasne klasike vse od Beračev do svojega zadnjega kontroverznega dela Salo ali 120 Sodome. Njegove premiere ni dočakal, saj je, še preden je film prišel v kino, podlegel brutalnemu napadu. Pasolini je sam dejal, da smrt za ustvarjalca tako kot montaža za film.
Vsebine Programa Ars
Minula oskarjevska noč je bila za ženske v filmu zgodovinska: Jane Campion je za svoj film Moč psa kot tretja režiserka dobila oskarja za najboljšo režijo, film CODA režiserke Sian Heder je dobil glavno nagrado – oskarja za najboljši film in oskarja za najboljšo priredbo scenarija, Ariana DeBose je za svoj nastop v Zgodbi z zahodne strani kot prva ne-bela kvirovska igralka dobila oskarja za najboljšo stransko vlogo, Billie Eilish je oskarjevka postala pri rosnih 20 letih za najboljšo izvirno filmsko glasbo, kostumografinja Jenny Beavan pa je to za svoj prispevek h Krueli postala že tretjič. Dosežke ustvarjalk je sicer zasenčilo moško nasilje, ali, kot so zapisali pri britanskem časniku The Guardian: "Če Jane Campion kot tretja režiserka dobi oskarja za najboljšo režijo, ampak Will Smith oklofuta Chrisa Rocka, se je to sploh zgodilo?" Več, Tina Poglajen. Novozelandka Jane Campion je prva ženska, ki je bila za oskarja za najboljšo režijo nominirana dvakrat – prvič za film Klavir iz leta 1993. Moč psa, dekonstrukcija mita o "pravih moških", kavbojih, je bil s kar 12 nominacijami sicer favorit letošnje podelitve. "Zelo sem ponosna, da sem nocoj dobila nagrado in da sem še ena režiserka, ki ji bodo sledile četrta, peta, šesta, sedma, osma. Zelo me veseli, da napredujemo hitreje. To smo potrebovali, enakost je pomembna." je povedala nagrajenka. Nepričakovani zmagovalec letošnjih oskarjev je CODA, neodvisna družinska drama z za Hollywood precej skromnim desetmilijonskim proračunom, o najstnici, ki živi v družini gluhih in sanja o karieri v glasbi. V filmu nastopajo gluhonemi igralci in igralke, vključno s Troyem Kotsurjem, ki je dobil oskarja za najboljšo stransko vlogo. Režiserka, Sian Heder: "Režiserka sem postala, ker sem videla to početi Jane Campion in druge režiserke. Upam, da bodo mlade ženske, ki si to želijo, videle mene; in da me bodo videli tudi neodvisni filmarji, ki se borijo, da bi lahko snemali. To je velik trenutek tudi za neodvisne filme. " Na neenak položaj spolov v filmski industriji je opozorila tudi komičarka Amy Schumer, ki je skupaj z Wando Sykes in Regino Hall povezovala letošnjo prireditev: "Akademija je letos najela tri ženske, ker je to še vedno ceneje, kot da bi najeli enega moškega, " je dejala.
Neveljaven email naslov