Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Med njimi tudi delo IDEN Bojane Šaljić Podešva, Saške Rakef in Tine Kozin.
Nagrado Palma Ars Acustica od leta 2013 podeljuje ekspertna skupina Ars Acustica, ki deluje znotraj zveze EBU. Skupina deluje od konca osemdesetih let in od takrat skrbi za bilateralno sodelovanje in mednarodno izmenjavo zvočnih stvaritev. Izpostavlja avtorje radijske, zvočne umetnosti, zvočne poezije, tekstovnih zvočnih kompozicij, elektroakustične glasbe in elektronike, ob odkrivanju umetniških presežkov v teh zvrsteh pa krepi mednarodno sodelovanje in izmenjavo del med peščico radijskih postaj, ki danes še gojijo lastno umetniško produkcijo.
Letos so sodelujoče radijske postaje nominirale 22 del, med katerimi so v prvem krogu glasovanja delegati izpostavili pet izstopajočih predlogov. Poleg predlogov Avstrijskega ORF, Češkega radia, nemškega Radia Kultur in Zahodnega nemškega radia, se je letos v finalu pojavilo tudi delo slovenskih avtoric – elektroakustična opera IDEN Bojane Šaljić Podešva, Saške Rakef in Tine Kozin. Gre za drugo uvrstitev slovenskih ustvarjalk in predloga našega radia v finale natečaja Palma Ars Acustica po tem, ko se je pred dvema letoma skladba Parallellax Nine Dragičević v končnem točkovanju uvrstila tik za zmagovalno delo sicer izkušene in mednarodno izjemno uveljavljene skladateljice Hanne Hartman.
Leta 2018 je ekspertna skupina Ars Acustica gostovala v Ljubljani, tokrat pa izbira nagrajenca in srečanje skupine poteka na spletnih povezavah.
Pet izstopajočih zvočnih del
Člani skupine Ars Acustica so od 22 v finale uvrstili 5 del z zelo raznolikimi ustvarjalnimi pristopi. Delo Re / Disc / Over je za avstrijski ORF ustvarila Sao Sopheak, kamboška didžejka in avtorica dokumentarnih filmov ter v delu podala zvočno podobo svoje dežele, v kateri se težka zgodovina in sodobna resničnost kažeta skozi utrinke popularne kulture, radijskih transmisij, govora in terenskih posnetkov.
Predlog Češkega radia, delo Ror-bu Veronike Svobodove izhaja iz enomesečnega bivanja avtorice v nekdanji tradicionalni ribiški hiši na norveškem otoku Senja.
Prispevek radia Deutschlandradio Kultur, delo The Forest Within – Within the Forest Nicolasa Perreta in Silvie Ploner se odvije kot žanrski hibrid med radijskim dokumentarcem in zvočno kompozicijo. Umetnika se sprašujeta o nevidnih bitjih v tradiciji ameriških staroselcev, o tem, ali niso ta bitja bliže mikrobom, kot pa duhovom in dušam, kot je pripovedi teh starih civilizacij razumel evropski človek.
Peter Kutin in Florian Kindlinger sta se v kompoziciji Le Parleur, ustvarjeni za Zahodni nemški radio WDR, ozrla k nenavadni zgodovini raziskovanja zvoka in govora, v 18. stoletje, v čas zgodnjih poskusov mehanske sinteze človeškega govora ter to zgodovino povezala z digitalno sodobnostjo, z dosežki, ki jih pri raziskavi sinteze govora omogočata umetna inteligenca in umetne nevronske mreže.
V finale se je uvrstilo tudi delo meddisciplinarne skupine slovenskih ustvarjalk, elektroakustično radijsko opero IDEN scenaristk Tine Kozin in Saške Rakef ter skladateljice Bojane Šaljić Podešva. Gre za koprodukcijo programa Ars Radia Slovenija, društva Celinka in ŠKUC gledališča. Navdih za projekt je bil razmislek o začasnem geografskem pojavu – Kuronski sipini. Kuronski polotok je peščen, dolg in ozek pas kopnega, ki se razteza 50 kilometrov vzdolž južne obale Litve in ločuje kopno od morja. Sestavlja ga nekaj največjih in najbolj kompleksnih dinamičnih sipin v Evropi. Nastanek sipin sega v prazgodovino. Ves ta čas so bile zaradi vetra in valov izpostavljene eroziji. Ohranile so se samo zaradi nenehnih prizadevanj človeka, da bi erozijo z utrjevanji in pogozdovanjem ustavil. Zapleteno, a v svoji biti univerzalno zgodbo Kuronske sipine govorijo mnogoteri, povsem nasprotujoči si človeški glasovi, in tudi glasbeno gradivo opere je pretežno stkano iz človeškega govora – avtohtonih izjav, dokumentarne pripovedi, poetičnih fragmentov in njihovih glasbenih, umetniških interpretacij. Te plasti, zgnetene v polifono celoto, s svojo zvočnostjo odsevajo univerzalno zgodbo, ki jo pripovedujejo, obenem pa poslušalcu približajo glas neslišnega, toda mogočnega akterja te zgodbe – pokrajine, iz katere prihajajo. Pripoved o Kuronski sipini in njenih prebivalcih ni le pripoved o konfliktni naravi človeških interesov, je tudi – ali pa predvsem – pripoved o človeku in njegovem soočanju z lastnim prastrahom, z minljivostjo.
Več o rezultatih glasovanja za nagrado Palma Ars Acustica bomo poročali v ponedeljek. Od leta 2013 so nagrado prejeli vidni skladatelji in drugi avtorji – Arturas Bumšteinas, Alessandro Bosetti, Anna Raimondo, Alfredo Costa Monteiro, Hanna Hartman in Anne Lepère.
Radijska umetnost
Radijski medij odpira posebno okolje, v katerem zvok lahko dojemamo drugače, kot v vsakdanjem življenju – v tem okolju lahko prosto zaživijo spontane povezave glasbe in govora, okoljskih zvokov, elektronskih glasbil, naravnih in urbanih zvokov, povezave sodobnega trenutka z zgodovinskimi zvočnimi sledmi, radio ponuja ugodno zvočno kuliso, je efemeren pojav, a omogoča takojšen način nagovora množice, zato je lahko tudi popolno zatočišče kritičnim in preganjanim mislim. Radijska umetnost izkorišča ta vmesja in vmesne prostore med zvrstmi, saj zlahka združuje prvine radijske igre in živega programa, dokumentarne oddaje in glasbene kompozicije, eksperimentalnih zvokov in literature.
Zvočni umetniki lahko s tako široko paleto sredstev tematizirajo celovito izkušnjo človekovega bivanja. To je lahko zavest o ekoloških izzivih, ki z izginjanjem živalskih in rastlinskih vrst in njihovim utišanjem postaja tudi slišna, hkrati pa je zvok našega okolja tudi popoln pokazatelj onesnaževanja, kar tematizira vrsta umetnikov od staroste Raymonda Murrayja Schaferja to denimo Davida Dunna. Radijski prenos pokaže tudi razlike med zvočnostjo različnih krajev, kot je pokazal Bill Fontana z vrsto zvočnih mostov od zgodnjih devetdesetih let dalje. Radijski eter lahko postane tudi mesto performansa, kakršne je s svojim glasom izvajal Christof Migone.
Radijska umetnost in eksperimentalna uporaba radijskega medija imata že bogato tradicijo tudi v našem prostoru. Umetniški, pogosto glasbeno-kompozicijski pristop pri ustvarjanju radijske oddaje so v sedemdesetih letih na Radiu Študent gojili Bor Turel, Dušan Rogelj in Slobodan Valentinčič. Turel je od konca osemdesetih let sodeloval v neformalni skupini Artes acusticae na Radiu Slovenija, ki sta jo zasnovali glasbeni urednici Marjeta Gačeša in Jasna Vidakovič, posebej dejaven član je bil Igor Likar, poleg elektroakustične glasbe pa so ustvarjali radiofonsko preoblikovana glasbena dela, zvočno poezijo, etnološke zvočne študije, eksperimentalno radijsko igro in radiofonsko esejistiko. Eksperimentalna produkcija se na Radio Študent v devetdesetih letih vrne z Markom Košnikom, Borutom Savskim in drugimi sodelujočimi v projektu Ministrstvo za eksperiment. Danes radijsko umetnost goji RadioCona – Brane Zorman in Irena Pivka sta ga leta 2008 zasnovala kot začasno radijsko postajo, ki z nekakšno zvočno galerijo umetniške zvočne produkcije vstopa v skomercializirano FM okolje. EBU skupine Ars Acustica zadnja desetletja skrbi za prjekt Rojstni dan umetnosti (Art’s Birthday Party), ki je od leta 2008 tudi tradicionalen dogodek na Radiu Slovenija s Tretjim programom Ars. Vsako leto si članice skupine Ars Acustica večerni program na 17. januarja na dveh kanalih izmenjujejo zvočna darila, vsaka postaja pa prosto meša dve vzporedni zvočni sledi.
Med njimi tudi delo IDEN Bojane Šaljić Podešva, Saške Rakef in Tine Kozin.
Nagrado Palma Ars Acustica od leta 2013 podeljuje ekspertna skupina Ars Acustica, ki deluje znotraj zveze EBU. Skupina deluje od konca osemdesetih let in od takrat skrbi za bilateralno sodelovanje in mednarodno izmenjavo zvočnih stvaritev. Izpostavlja avtorje radijske, zvočne umetnosti, zvočne poezije, tekstovnih zvočnih kompozicij, elektroakustične glasbe in elektronike, ob odkrivanju umetniških presežkov v teh zvrsteh pa krepi mednarodno sodelovanje in izmenjavo del med peščico radijskih postaj, ki danes še gojijo lastno umetniško produkcijo.
Letos so sodelujoče radijske postaje nominirale 22 del, med katerimi so v prvem krogu glasovanja delegati izpostavili pet izstopajočih predlogov. Poleg predlogov Avstrijskega ORF, Češkega radia, nemškega Radia Kultur in Zahodnega nemškega radia, se je letos v finalu pojavilo tudi delo slovenskih avtoric – elektroakustična opera IDEN Bojane Šaljić Podešva, Saške Rakef in Tine Kozin. Gre za drugo uvrstitev slovenskih ustvarjalk in predloga našega radia v finale natečaja Palma Ars Acustica po tem, ko se je pred dvema letoma skladba Parallellax Nine Dragičević v končnem točkovanju uvrstila tik za zmagovalno delo sicer izkušene in mednarodno izjemno uveljavljene skladateljice Hanne Hartman.
Leta 2018 je ekspertna skupina Ars Acustica gostovala v Ljubljani, tokrat pa izbira nagrajenca in srečanje skupine poteka na spletnih povezavah.
Pet izstopajočih zvočnih del
Člani skupine Ars Acustica so od 22 v finale uvrstili 5 del z zelo raznolikimi ustvarjalnimi pristopi. Delo Re / Disc / Over je za avstrijski ORF ustvarila Sao Sopheak, kamboška didžejka in avtorica dokumentarnih filmov ter v delu podala zvočno podobo svoje dežele, v kateri se težka zgodovina in sodobna resničnost kažeta skozi utrinke popularne kulture, radijskih transmisij, govora in terenskih posnetkov.
Predlog Češkega radia, delo Ror-bu Veronike Svobodove izhaja iz enomesečnega bivanja avtorice v nekdanji tradicionalni ribiški hiši na norveškem otoku Senja.
Prispevek radia Deutschlandradio Kultur, delo The Forest Within – Within the Forest Nicolasa Perreta in Silvie Ploner se odvije kot žanrski hibrid med radijskim dokumentarcem in zvočno kompozicijo. Umetnika se sprašujeta o nevidnih bitjih v tradiciji ameriških staroselcev, o tem, ali niso ta bitja bliže mikrobom, kot pa duhovom in dušam, kot je pripovedi teh starih civilizacij razumel evropski človek.
Peter Kutin in Florian Kindlinger sta se v kompoziciji Le Parleur, ustvarjeni za Zahodni nemški radio WDR, ozrla k nenavadni zgodovini raziskovanja zvoka in govora, v 18. stoletje, v čas zgodnjih poskusov mehanske sinteze človeškega govora ter to zgodovino povezala z digitalno sodobnostjo, z dosežki, ki jih pri raziskavi sinteze govora omogočata umetna inteligenca in umetne nevronske mreže.
V finale se je uvrstilo tudi delo meddisciplinarne skupine slovenskih ustvarjalk, elektroakustično radijsko opero IDEN scenaristk Tine Kozin in Saške Rakef ter skladateljice Bojane Šaljić Podešva. Gre za koprodukcijo programa Ars Radia Slovenija, društva Celinka in ŠKUC gledališča. Navdih za projekt je bil razmislek o začasnem geografskem pojavu – Kuronski sipini. Kuronski polotok je peščen, dolg in ozek pas kopnega, ki se razteza 50 kilometrov vzdolž južne obale Litve in ločuje kopno od morja. Sestavlja ga nekaj največjih in najbolj kompleksnih dinamičnih sipin v Evropi. Nastanek sipin sega v prazgodovino. Ves ta čas so bile zaradi vetra in valov izpostavljene eroziji. Ohranile so se samo zaradi nenehnih prizadevanj človeka, da bi erozijo z utrjevanji in pogozdovanjem ustavil. Zapleteno, a v svoji biti univerzalno zgodbo Kuronske sipine govorijo mnogoteri, povsem nasprotujoči si človeški glasovi, in tudi glasbeno gradivo opere je pretežno stkano iz človeškega govora – avtohtonih izjav, dokumentarne pripovedi, poetičnih fragmentov in njihovih glasbenih, umetniških interpretacij. Te plasti, zgnetene v polifono celoto, s svojo zvočnostjo odsevajo univerzalno zgodbo, ki jo pripovedujejo, obenem pa poslušalcu približajo glas neslišnega, toda mogočnega akterja te zgodbe – pokrajine, iz katere prihajajo. Pripoved o Kuronski sipini in njenih prebivalcih ni le pripoved o konfliktni naravi človeških interesov, je tudi – ali pa predvsem – pripoved o človeku in njegovem soočanju z lastnim prastrahom, z minljivostjo.
Več o rezultatih glasovanja za nagrado Palma Ars Acustica bomo poročali v ponedeljek. Od leta 2013 so nagrado prejeli vidni skladatelji in drugi avtorji – Arturas Bumšteinas, Alessandro Bosetti, Anna Raimondo, Alfredo Costa Monteiro, Hanna Hartman in Anne Lepère.
Radijska umetnost
Radijski medij odpira posebno okolje, v katerem zvok lahko dojemamo drugače, kot v vsakdanjem življenju – v tem okolju lahko prosto zaživijo spontane povezave glasbe in govora, okoljskih zvokov, elektronskih glasbil, naravnih in urbanih zvokov, povezave sodobnega trenutka z zgodovinskimi zvočnimi sledmi, radio ponuja ugodno zvočno kuliso, je efemeren pojav, a omogoča takojšen način nagovora množice, zato je lahko tudi popolno zatočišče kritičnim in preganjanim mislim. Radijska umetnost izkorišča ta vmesja in vmesne prostore med zvrstmi, saj zlahka združuje prvine radijske igre in živega programa, dokumentarne oddaje in glasbene kompozicije, eksperimentalnih zvokov in literature.
Zvočni umetniki lahko s tako široko paleto sredstev tematizirajo celovito izkušnjo človekovega bivanja. To je lahko zavest o ekoloških izzivih, ki z izginjanjem živalskih in rastlinskih vrst in njihovim utišanjem postaja tudi slišna, hkrati pa je zvok našega okolja tudi popoln pokazatelj onesnaževanja, kar tematizira vrsta umetnikov od staroste Raymonda Murrayja Schaferja to denimo Davida Dunna. Radijski prenos pokaže tudi razlike med zvočnostjo različnih krajev, kot je pokazal Bill Fontana z vrsto zvočnih mostov od zgodnjih devetdesetih let dalje. Radijski eter lahko postane tudi mesto performansa, kakršne je s svojim glasom izvajal Christof Migone.
Radijska umetnost in eksperimentalna uporaba radijskega medija imata že bogato tradicijo tudi v našem prostoru. Umetniški, pogosto glasbeno-kompozicijski pristop pri ustvarjanju radijske oddaje so v sedemdesetih letih na Radiu Študent gojili Bor Turel, Dušan Rogelj in Slobodan Valentinčič. Turel je od konca osemdesetih let sodeloval v neformalni skupini Artes acusticae na Radiu Slovenija, ki sta jo zasnovali glasbeni urednici Marjeta Gačeša in Jasna Vidakovič, posebej dejaven član je bil Igor Likar, poleg elektroakustične glasbe pa so ustvarjali radiofonsko preoblikovana glasbena dela, zvočno poezijo, etnološke zvočne študije, eksperimentalno radijsko igro in radiofonsko esejistiko. Eksperimentalna produkcija se na Radio Študent v devetdesetih letih vrne z Markom Košnikom, Borutom Savskim in drugimi sodelujočimi v projektu Ministrstvo za eksperiment. Danes radijsko umetnost goji RadioCona – Brane Zorman in Irena Pivka sta ga leta 2008 zasnovala kot začasno radijsko postajo, ki z nekakšno zvočno galerijo umetniške zvočne produkcije vstopa v skomercializirano FM okolje. EBU skupine Ars Acustica zadnja desetletja skrbi za prjekt Rojstni dan umetnosti (Art’s Birthday Party), ki je od leta 2008 tudi tradicionalen dogodek na Radiu Slovenija s Tretjim programom Ars. Vsako leto si članice skupine Ars Acustica večerni program na 17. januarja na dveh kanalih izmenjujejo zvočna darila, vsaka postaja pa prosto meša dve vzporedni zvočni sledi.
Vrata odpira nov festival, Jazz festival Piran-Portorož. Štiridnevni program je zastavljen velikopotezno, z mednarodnimi gosti svetovnega slovesa. Med njim sta tudi lanski grammyjev nagrajenec Ivan Melon Lewis in brazilska glasbena legenda Gilberto Gil. Vse do sobote, 2. julija, se bo v portoroškem Avditoriju in piranskem gledališču Tartini zvrstilo osem koncertov raznovrstne glasbe. Umetniški vodja festivala je Brane Rončel.
Naslov skupinske razstave mlajše generacije umetnic in umetnikov »Giardino all'italiana – nove težnje v italijanskem slikarstvu« je seveda prispodoba, izhaja pa iz zgodovinskega pojma: italijanski renesančni vrt, kamor so se od 16. stoletja naprej vrtnarji severno od Alp hodili učit, kako neukročeno naravo ukrotiti z načeli Evklidove geometrije. »Giardino all'italiana« je, kot pravi kurator Antonio Grulli, današnja Italija, ki po zaslugi preroda figuralnega slikarstva nove generacije ponovno doživlja razcvet. Do 11. septembra si jo lahko ogledamo v Galeriji Vžigalica v Ljubljani.
Na nekatere ljubljanske ulice in trge vabi Street Art Festival. Gre za festival ulične umetnosti, ki je zasnovan iz ljubezni do grafitov, performansov in ostalih intervencij v javnem prostoru. Organizatorju, Inštitutu za urbana vprašanja, se je tokrat kot koproducent pridružil Center urbane kulture – Kino Šiška, kjer bo med drugim potekal pester konferenčni del programa. Festivalsko dogajanje spodbuja k aktivnemu branju ulic, obenem pa podpira mlade, še neuveljavljene generacije uličnih umetnic in umetnikov.
S koncertom Tria Filippa Oreficeja se na Ploščadi Silvana Furlana v Novi Gorici začenja festival saksofonistov SAXGO22. Festival z najdaljšo tradicijo v mestu vključuje še mednarodno tekmovanje saksofonistov in mojstrski tečaj s priznanim saksofonskim kvartetom Zahir iz Francije. Nova Gorica in njena bližnja okolica bosta tako vse do 8. julija vnovič obarvani z zvoki klasičnega in džezovskega saksofona. Obisk vseh koncertov je brezplačen.
Nocoj bodo na svoj račun prišli ljubitelji muzikala – v prestolnico namreč znova prihaja režiser in koreograf Mykal Rand z Zgodbo z zahodne strani. Sveža postavitev priznane klasike glasbenega gledališča bo premiero in prve štiri ponovitve doživela prav na letošnjem jubilejnem Ljubljana Festivalu – kultna glasba Leonarda Bernsteina bo na današnjo vročo poletno noč zvenela pod streho letnega gledališča Križanke.
Slovenska pisateljica Ana Marwan je na 46. dnevih literature v nemškem jeziku v Celovcu prejela nagrado Ingeborg Bachmann. Mednarodno žirijo je prepričala z besedilom z naslovom Wechselkröte. Za nagrado se je potegovalo štirinajst avtorjev.
Delovo nagrado kresnik za najboljši roman lanskega leta je prejel pisatelj Roman Rozina, in sicer za roman Sto let slepote. V njem skozi osebne usode prikazuje življenje v rudarskih revirjih skozi celotno dvajseto stoletje. Roman Rozina vodi »bralca skozi vse mogoče temine in svetline, ki jih njegovim izborno izrisanim in izjemno prezentnim, predstavljivim junakom prinaša življenje, naj gre za intimne izbire, tudi vraževerne predstave ali kolektivne boje, za ideološke trke ali vojne mrke in še za vse drugo,« je v utemeljitvi zapisala petčlanska žirija pod vodstvom Mimi Podkrižnik.
S predstavo Milena Zupančič v tej predstavi ne igra, ki jo bo uprizoril Tomaž Lapajne Dekleva se v četrtek, 23. junija v Gornji Radgoni začenja 25. mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica, ki ga prireja gledališče Ane Monro. Potekal bo v kar 13 slovenskih mestih, posebnost 25. jubilejne izdaje pa je ta, da se seli tudi na splet. Karavana Ane Desetnice bo v Ljubljano pripotovala 29. junija ter uprizorila otvoritveni spektakel nad Tromostovjem. Več o samem programu ter prizoriščih festivala je povedala producentka festivala Polona Prosen.
Dediščina Plečnikove arhitekture niso le stavbe, ki jih je zasnoval, temveč predvsem svetovi, ki so jih njegova dela odpirala. Čeprav je kot arhitekt črpal iz preteklosti, se je vizionarsko spogledoval s prihodnostjo. Eden od vrhuncev letošnjega Plečnikovega leta bo razstava Plečnik: metropola, kraj, vrt, ki bo od danes na ogled v Mestnem muzeju Ljubljana. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka, vir: www.mgml.si
"Če si ne moremo zamišljati prihodnosti, je tudi ne moremo živeti"
Naslov se nanaša na sedem sekund dolg kader, v katerem se je prvič v zgodovini umetniškega filma pojavila gola ženska. To je bila Heddy Lamarr, igralka judovskega porekla rojena na Dunaju. Monodrama, ki jo je napisal avstrijski dramatik Peter Turrini se osredotoča predvsem na jesen njenega življenja, v njej jo uzremo kot žensko, ki je bila kljub vsemu občudovanju zaradi njene lepote, vendarle preslišana in utišana v tem, kar je zares bila. V predstavi so ustvarjalne moči združili slovenski in francoski umetniki. Režijo in scenografijo sta prispevala priznana francoska gledališčnika, Jean-Claude Berutti in Rudy Sabounghi. Dramaturginja je Diana Koloini, v predstavi pa v glavni vlogi nastopa Polona Vetrih. Pogumno je vstopila v lik judinje Heddy Lamarr, ki je še vedno znana kot najlepša ženska klasičnega Hollywooda. Zaznamovali so jo zgodnja slava, razmeroma kratka igralska kariera, številne poroke in veliko bogastvo, njena brezčasna lepota ter številne lepotne operacije. Pogled v njeno življenje pa odstre tudi njeno izjemno inteligenco. Bila je namreč izumiteljica pomembnih tehnoloških izumov, kar pa je ostalo za časa njenega življenja neopaženo.
Njena dela niso slike, ki stojijo, ampak so stroji, ki jih mora nenehno "komandirati", kot pravi sama. In z njimi me drugim govori o tem, kako zahtevno je ustvariti nek mehanizem, da deluje.
Več strokovnjakov je bilo glede avtentičnosti razstavljenih del odločnih, da gre skoraj brez dvoma za ponaredke
Literarni večer nagrajenih sodobnih glasov slovenske književnosti, posvečen Primožu Trubarju Deveto leto zapored se Društvo slovenskih pisateljev s Slovensko pisateljsko potjo, Občino Velike Lašče, KUD-om Primož Trubar in v sodelovanju z našim 3. programom – Programom Ars poklanja utemeljitelju knjižne slovenščine Primožu Trubarju. Dogodek poimenovan Dom v jeziku, ki ima domicil na Trubarjevi domačiji na Rašici, bo tako že devetič povezal prejemnice in prejemnike najpomembnejših književnih nagrad.
Dela Vincenta van Gogha, Edgarja Degasa, Henrija Matissa, Pabla Picassa, Kazimirja Maleviča, Vasilija Kandinskega ter še več drugih velikanov umetnosti 20. stoletja naj bi bilo danes na ogled na razstavi Popotovanja. Umetniška zbirka družine Boljkovac v našem Narodnem muzeju na Metelkovi. A je razstava v strokovni javnosti vzbudila kar nekaj pomislekov in vprašanj glede avtentičnosti del, zato so odprtje v Narodnem muzeju zaenkrat odpovedali. O razstavi so v muzeju obvestili šele v ponedljek, včeraj pa so se v strokovni javnosti pojavile ugibanja in ocene, da gre verjetno za ponaredke. Pomisleke so naslovili tudi na Ministrstvo za kulturo, kjer so po pregledu dokumentacije ugotovili, da ta razstava ni bila umeščena v letni načrt muzeja. Ministrica za kulturo Asta Vrečko je povedala še, da so se zjutraj na ministrstvu najprej posvetovali s pristojnimi strokovnimi sodelavkami, nato pa sklicali sestanek z direktorjem muzeja. Ta se je odločil odprtje razstave zaenkrat odpovedati, čeprav je še vedno prepričan v originalnost del. Car je povedal še, da so kljub zavrnitvi sofinanciranja s strani ministrstva razstavo pred nekaj tedni umestili v program zato, da bi spodudili boljši obisk muzeja v zatišnih poletnih mesecih, podatkov o zavarovalnini pa ni želel razkriti, saj da gre za javno-zasebno sodelovanje. Ali gre tudi v resnici za ponaredke bo moral pokazati pravni postopek, bi pa v primeru originalov nedvomno šlo za razstavo, kot je vsaj v zadnjem času v Sloveniji ne pomnimo.
Po nekaterih virih naj bi se 8. junija leta 1508 rodil utemeljitelj knjižne slovenščine, Primož Trubar, zato ta dan od leta 2010 velja za Trubarjev dan. Poklanjajo se mu tudi na Društvu slovenskih pisateljev, kjer v sodelovanju z našim tretjim radijskim programom – programom Ars in drugimi organizacijami pripravljajo dogodek Dom v jeziku. Danes se nihče na Slovenskem ne piše več Trubar, pa vendar smo po pisni slovenščini vsi njegovi nasledniki, dediči, razmišlja predsednik Društva slovenskih pisateljev, Dušan Merc. Pobudo za dan Primoža Trubarja je pred leti dal nedavno preminuli pisatelj in akademik Boris Pahor, ki je poudarjal pomen jezika za narod. Jezik pa tudi na splošno določa, kako oblikujemo naše misli in izjave. Dušan Merc meni še, da se je slovenščina ohranila kot statistični in kulturni oz. nacionalni čudež. Njeno raznovrstnost bo že deveto leto zapored prikazal dogodek Dom v jeziku, ki povezuje nagrajene glasove slovenske književnosti. Prireditev Dom v jeziku lahko v neposrednem prenosu ob 18h spremljate tudi na našem tretjem radijskem programu - programu Ars in slišite odlomke del Boruta Kraševca, Simone Semenič, Carlosa Pascuala, Nine Dragičević, Anje Štefan in Sebastijana Preglja.
V Palermu se je končala mednarodna skladateljska tribuna Rostrum. Največ glasov delegatov je prejela norveška skladateljica Kristine Tjogersen, v kategoriji pod 30, letom starosti pa smo izbrali delo Poljakinje Monike Szpyrka Predlog Radia Slovenija, koncert za violončelo in orkester Unveiled Vita Žuraja je bil deležen veliko pozornosti, točkovanje pa ga je uvrstilo med deset priporočenih del, s čemer slovenska glasba nadaljuje z rednimi visokimi uvrstitvami na Rostrumu v zadnjem desetletju.
Obisk pri učencih šestega razreda Osnovne šole heroja Janeza Hribarja
Poleg izbora na skladateljskem Rostrumu ta teden poteka tudi zaključek nagrade Palma Ars Acustica. Od dvanajstih del smo člani evroradijske skupine Ars Acustica že izbrali pet finalistov in med njimi je drugič od začetka podeljevanja tudi slovenski predlog, delo Braneta Zormana Duh dreves | Dotik.
Neveljaven email naslov