Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
»Usoda pa je hotela, da sta me v kavarni blizu bikoborske šole opazila soseda iz Ashforda. Takoj po koncu tečaja je v hišo moje gostiteljice vstopil oče. Brez odvečnih razprav sem pospravil svoje stvari v kovčke. Na poti do avta mi je dejal, naj svojih bikoborskih poskusov nikoli ne omenjam materi. Že brez tega ima zaradi mene dovolj sivih las. Držal sem besedo.« - Frederick Forsyth, Izobčenec
Vrhunci literature v zvočni obliki na programu Ars
»Usoda pa je hotela, da sta me v kavarni blizu bikoborske šole opazila soseda iz Ashforda. Takoj po koncu tečaja je v hišo moje gostiteljice vstopil oče. Brez odvečnih razprav sem pospravil svoje stvari v kovčke. Na poti do avta mi je dejal, naj svojih bikoborskih poskusov nikoli ne omenjam materi. Že brez tega ima zaradi mene dovolj sivih las. Držal sem besedo,« piše v avtobiografiji Frederick Forsyth, ki je bil z osemnajstimi leti najmlajši pilot Kraljevih letalskih sil.
Pri 25-ih letih je postal dopisnik iz vzhodnega Berlina, nato je nekaj let preživel v Afriki in poročal o krvavi državljanski vojni v Biafri. Njegovo poročanje je bilo tako iskreno in resnicoljubno, da se je tri leta pozneje znašel brez dela in strehe nad glavo. Za preživetje se je zatekel k pisanju romanov in danes ga poznamo kot mojstra pripovedovanja napetih akcijskih zgodb. Nekaj najbolj znanih: Operacija Šakal, Zadeva Odessa, Maščevalec, Veteran. Tudi njegova avtobiografija, ki jo je naslovil Izobčenec, je izjemno napeto čtivo. Nocoj lahko ob 18.05 v oddaji Spomini, pisma in potopisi na programu Ars Radia Slovenija doživite nekaj razburljivih trenutkov. Odlomke je prevedla Mateja Perpar.
Zvočna knjiga Belo se pere na devetdeset
V ponedeljek, 1. junija, se nadaljuje predvajanje zvočne knjige Bronje Žakelj z naslovom Belo se pere na devetdeset. Na sporedu bo šesto od osemindvajsetih delov, zvočno knjigo pa lahko na programu Ars poslušate ob 19. uri oziroma do 24 ur po predvajanju na Arsovi spletni strani.
Te dni mineva tudi 180 let od rojstva Thomasa Hardyja. Sodi med najpomembnejše angleške literate 19. stoletja. Vse življenje je pisal poezijo in je sam sebe imel predvsem za pesnika. Vseeno ga bralci danes bolj poznajo kot romanopisca, avtorja realistično naravnanih literarnih del. V pisanju se je Hardy vendarle močno navezoval tudi na romantično tradicijo. S pisanjem Thomasa Hardyja smo se Slovenci seznanili razmeroma pozno, po 2. svetovni vojni, ko so bila prevedena njegova najpomembnejša dela – Čista ženska, Temno srce, Daleč od ponorelega sveta in še nekaj drugih. Thomasu Hardyju, njegovemu življenju in delu namenjamo Literarni večer v torek, 2. junija, ob 21.05 na Prvem programu. Leta 2010 ga je pripravila Rapa Šuklje.
»Čudne stvari, ki jih obravnava ta kronika, so se dogodile leta 194 … v Oranu,« je stavek, ki uvaja sloviti roman o epidemiji kuge, ki ohromi francosko prefekturo na alžirski obali. »Kuga je ves september in oktober ždela nad mestom, ki se je skrčilo samo vase,« piše Albert Camus, pisatelj in filozof, ki je ob Sartru najpomembnejši predstavnik eksistencializma v književnosti. Med njegovimi romani sta najbolj znana Tujec in Kuga. Roman Kuga je izdal leta 1947, pisati pa ga je začel med drugo svetovno vojno, leta 1941. Razmerje med človekom in svetom je znotraj Camusove filozofije absurdno, v romanu Kuga pa je tisto orodje, s katerim se človek lahko bori proti absurdu – solidarnost, ki jo uteleša požrtvovalni zdravnik Rieux. Roman Kuga je zanimivo branje tudi v luči letošnje epidemije koronavirusa, zato smo za oddajo Literarni nokturno v torek, 2. junija, ob 23.05 na Prvem programu izbrali odlomek iz Camusovega romana v prevodu Jožeta Javorška.
Pesnica in pisateljica Jennifer Clement, predsednica mednarodnega PEN-a, je pred leti nastopila na literarnem večeru, na katerem je bil med poslušalci tudi Tomaž Šalamun. Pesnik je po branju izrazil navdušenje nad njeno poezijo tudi z mislijo, da bi morala biti prevedena v slovenščino. Pesnica je sicer že dvakrat obiskala Slovenijo, na knjižno objavo njenih pesmi pa še čakamo. Morda pa pesmi v Literarnem nokturnu v četrtek, 4. junija, na Prvem (23.05) in programu Ars (23.50) napovedujejo tudi knjižno izdajo. Nekaj jih je prevedla Neža Vilhelm.
Sedmega novembra 2019 je v Italiji izšel težko pričakovani novi roman skrivnostne pisateljice Elene Ferrante, ki je svet osvojila s tetralogijo Neapeljski cikel (2011-2014). Prevedli so ga v petdeset jezikov, prodali pa v več kot 12 milijonih izvodov. Jeseni 2018 je bila v koprodukciji televizijskih hiš HBO in RAI posneta tudi prva sezona nadaljevanke z naslovom Genialna prijateljica v režiji Saveria Costanza, ki je letos prišla tudi na spored slovenske nacionalne televizije. Novi roman z naslovom Zlagano življenje odraslih pa je prvoosebna zgodba Ivane, ki ima na začetku knjige dvanajst let, od nje pa se poslovimo, ko je stara šestnajst let. Vmes spremljamo njeno odraščanje, ki odkriva laži odraslih, pri tem pa se ji sesuje svet, v katerega je kot otrok trdno verjela: svet, ki ga predstavljajo njeni starši, še posebej oče. V oddaji Izbrana proza v soboto, 6. junija, ob 18.05 na programu Ars lahko poslušate odlomek iz romana, ki ga je prevedla Nerina T. Kocjančič.
Prav danes bi 145. rojstni dan praznoval Thomas Mann, ki je svojo slovito novelo Smrt v Benetkah objavil leta 1912, še dodatno pozornost pa je delu prinesla filmska priredba v režiji Luchina Viscontija in z Dirkom Bogardom v glavni vlogi. V noveli Mann bralce popelje v življenje uspešnega, izjemno discipliniranega pisatelja Gustava von Aschenbacha, ki ga daje ustvarjalna kriza. Na sprehodu po Münchnu Aschenbach doživi skorajda epifanični trenutek, in sicer ga zapopade neizmerna želja po potovanju.
Odloči se za Benetke, ki ga na neki način osvobodijo, hkrati pa v njem izzovejo novo obsesijo. Zagleda se v poljskega dečka Tadzia, za Aschenbacha ideal lepote, ki z družino letuje v Benetkah. Tesne ulice italijanskega mesta pa še zdaleč niso varne, po njih se namreč tiho širi kolera. Za Literarni nokturno v soboto, 6. junija, na Prvem (23.05) in programu Ars (23.50) smo izbrali odlomek, v katerem Aschenbach od zaposlenega na angleškem potovalnem uradu izve več o nevarni bolezni. Mann je leta 1911 tudi sam počitnikoval v Benetkah, kjer naj bi srečal poljsko družino in dečka Wladyslawa Moesa, zato naj bi imelo delo avtobiografski značaj. Prav tako je na realnih dogodkih osnovan motiv kolere, saj je Italija leta 1911 doživela epidemijo te bolezni.
Spored literarnih oddaj med 31. majem in 6. junijem
31. maj
Humoreska tega tedna – 14.05 (Ars)
Giovanni Boccaccio: Dekameron
Spomini, pisma in potopisi – 18.05 (Ars)
Frederick Forsyth: Izobčenec
Literarni portret – 22.05 (Ars)
Reinaldo Arenas
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Seamus Heaney: Glogova svetilka1. junij
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Andrej Lutman: Rob odmeva2. junij
Literarni večer – 21.00 (Ars)
Thomas Hardy – ob 180.obletnici rojstva
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Albert Camus: Kuga3. junij
Literarna matineja – 11.05 (Ars)
Evripid: Bakhantke
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Luis Sepulveda: Starec, ki je bral ljubezenske romane4. junij
Literarni večer – 21.05 (Prvi)
Marguerite Yourcenar
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Jennifer Clement: Pesmi5. junij
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Janez Trdina: Vinska modrost6. junij
Izbrana proza – 18.00 (Ars)
Elena Ferrante: Zlagano življenje odraslih
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Thomas Mann: Smrt v Benetkah
»Usoda pa je hotela, da sta me v kavarni blizu bikoborske šole opazila soseda iz Ashforda. Takoj po koncu tečaja je v hišo moje gostiteljice vstopil oče. Brez odvečnih razprav sem pospravil svoje stvari v kovčke. Na poti do avta mi je dejal, naj svojih bikoborskih poskusov nikoli ne omenjam materi. Že brez tega ima zaradi mene dovolj sivih las. Držal sem besedo.« - Frederick Forsyth, Izobčenec
Vrhunci literature v zvočni obliki na programu Ars
»Usoda pa je hotela, da sta me v kavarni blizu bikoborske šole opazila soseda iz Ashforda. Takoj po koncu tečaja je v hišo moje gostiteljice vstopil oče. Brez odvečnih razprav sem pospravil svoje stvari v kovčke. Na poti do avta mi je dejal, naj svojih bikoborskih poskusov nikoli ne omenjam materi. Že brez tega ima zaradi mene dovolj sivih las. Držal sem besedo,« piše v avtobiografiji Frederick Forsyth, ki je bil z osemnajstimi leti najmlajši pilot Kraljevih letalskih sil.
Pri 25-ih letih je postal dopisnik iz vzhodnega Berlina, nato je nekaj let preživel v Afriki in poročal o krvavi državljanski vojni v Biafri. Njegovo poročanje je bilo tako iskreno in resnicoljubno, da se je tri leta pozneje znašel brez dela in strehe nad glavo. Za preživetje se je zatekel k pisanju romanov in danes ga poznamo kot mojstra pripovedovanja napetih akcijskih zgodb. Nekaj najbolj znanih: Operacija Šakal, Zadeva Odessa, Maščevalec, Veteran. Tudi njegova avtobiografija, ki jo je naslovil Izobčenec, je izjemno napeto čtivo. Nocoj lahko ob 18.05 v oddaji Spomini, pisma in potopisi na programu Ars Radia Slovenija doživite nekaj razburljivih trenutkov. Odlomke je prevedla Mateja Perpar.
Zvočna knjiga Belo se pere na devetdeset
V ponedeljek, 1. junija, se nadaljuje predvajanje zvočne knjige Bronje Žakelj z naslovom Belo se pere na devetdeset. Na sporedu bo šesto od osemindvajsetih delov, zvočno knjigo pa lahko na programu Ars poslušate ob 19. uri oziroma do 24 ur po predvajanju na Arsovi spletni strani.
Te dni mineva tudi 180 let od rojstva Thomasa Hardyja. Sodi med najpomembnejše angleške literate 19. stoletja. Vse življenje je pisal poezijo in je sam sebe imel predvsem za pesnika. Vseeno ga bralci danes bolj poznajo kot romanopisca, avtorja realistično naravnanih literarnih del. V pisanju se je Hardy vendarle močno navezoval tudi na romantično tradicijo. S pisanjem Thomasa Hardyja smo se Slovenci seznanili razmeroma pozno, po 2. svetovni vojni, ko so bila prevedena njegova najpomembnejša dela – Čista ženska, Temno srce, Daleč od ponorelega sveta in še nekaj drugih. Thomasu Hardyju, njegovemu življenju in delu namenjamo Literarni večer v torek, 2. junija, ob 21.05 na Prvem programu. Leta 2010 ga je pripravila Rapa Šuklje.
»Čudne stvari, ki jih obravnava ta kronika, so se dogodile leta 194 … v Oranu,« je stavek, ki uvaja sloviti roman o epidemiji kuge, ki ohromi francosko prefekturo na alžirski obali. »Kuga je ves september in oktober ždela nad mestom, ki se je skrčilo samo vase,« piše Albert Camus, pisatelj in filozof, ki je ob Sartru najpomembnejši predstavnik eksistencializma v književnosti. Med njegovimi romani sta najbolj znana Tujec in Kuga. Roman Kuga je izdal leta 1947, pisati pa ga je začel med drugo svetovno vojno, leta 1941. Razmerje med človekom in svetom je znotraj Camusove filozofije absurdno, v romanu Kuga pa je tisto orodje, s katerim se človek lahko bori proti absurdu – solidarnost, ki jo uteleša požrtvovalni zdravnik Rieux. Roman Kuga je zanimivo branje tudi v luči letošnje epidemije koronavirusa, zato smo za oddajo Literarni nokturno v torek, 2. junija, ob 23.05 na Prvem programu izbrali odlomek iz Camusovega romana v prevodu Jožeta Javorška.
Pesnica in pisateljica Jennifer Clement, predsednica mednarodnega PEN-a, je pred leti nastopila na literarnem večeru, na katerem je bil med poslušalci tudi Tomaž Šalamun. Pesnik je po branju izrazil navdušenje nad njeno poezijo tudi z mislijo, da bi morala biti prevedena v slovenščino. Pesnica je sicer že dvakrat obiskala Slovenijo, na knjižno objavo njenih pesmi pa še čakamo. Morda pa pesmi v Literarnem nokturnu v četrtek, 4. junija, na Prvem (23.05) in programu Ars (23.50) napovedujejo tudi knjižno izdajo. Nekaj jih je prevedla Neža Vilhelm.
Sedmega novembra 2019 je v Italiji izšel težko pričakovani novi roman skrivnostne pisateljice Elene Ferrante, ki je svet osvojila s tetralogijo Neapeljski cikel (2011-2014). Prevedli so ga v petdeset jezikov, prodali pa v več kot 12 milijonih izvodov. Jeseni 2018 je bila v koprodukciji televizijskih hiš HBO in RAI posneta tudi prva sezona nadaljevanke z naslovom Genialna prijateljica v režiji Saveria Costanza, ki je letos prišla tudi na spored slovenske nacionalne televizije. Novi roman z naslovom Zlagano življenje odraslih pa je prvoosebna zgodba Ivane, ki ima na začetku knjige dvanajst let, od nje pa se poslovimo, ko je stara šestnajst let. Vmes spremljamo njeno odraščanje, ki odkriva laži odraslih, pri tem pa se ji sesuje svet, v katerega je kot otrok trdno verjela: svet, ki ga predstavljajo njeni starši, še posebej oče. V oddaji Izbrana proza v soboto, 6. junija, ob 18.05 na programu Ars lahko poslušate odlomek iz romana, ki ga je prevedla Nerina T. Kocjančič.
Prav danes bi 145. rojstni dan praznoval Thomas Mann, ki je svojo slovito novelo Smrt v Benetkah objavil leta 1912, še dodatno pozornost pa je delu prinesla filmska priredba v režiji Luchina Viscontija in z Dirkom Bogardom v glavni vlogi. V noveli Mann bralce popelje v življenje uspešnega, izjemno discipliniranega pisatelja Gustava von Aschenbacha, ki ga daje ustvarjalna kriza. Na sprehodu po Münchnu Aschenbach doživi skorajda epifanični trenutek, in sicer ga zapopade neizmerna želja po potovanju.
Odloči se za Benetke, ki ga na neki način osvobodijo, hkrati pa v njem izzovejo novo obsesijo. Zagleda se v poljskega dečka Tadzia, za Aschenbacha ideal lepote, ki z družino letuje v Benetkah. Tesne ulice italijanskega mesta pa še zdaleč niso varne, po njih se namreč tiho širi kolera. Za Literarni nokturno v soboto, 6. junija, na Prvem (23.05) in programu Ars (23.50) smo izbrali odlomek, v katerem Aschenbach od zaposlenega na angleškem potovalnem uradu izve več o nevarni bolezni. Mann je leta 1911 tudi sam počitnikoval v Benetkah, kjer naj bi srečal poljsko družino in dečka Wladyslawa Moesa, zato naj bi imelo delo avtobiografski značaj. Prav tako je na realnih dogodkih osnovan motiv kolere, saj je Italija leta 1911 doživela epidemijo te bolezni.
Spored literarnih oddaj med 31. majem in 6. junijem
31. maj
Humoreska tega tedna – 14.05 (Ars)
Giovanni Boccaccio: Dekameron
Spomini, pisma in potopisi – 18.05 (Ars)
Frederick Forsyth: Izobčenec
Literarni portret – 22.05 (Ars)
Reinaldo Arenas
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Seamus Heaney: Glogova svetilka1. junij
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Andrej Lutman: Rob odmeva2. junij
Literarni večer – 21.00 (Ars)
Thomas Hardy – ob 180.obletnici rojstva
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Albert Camus: Kuga3. junij
Literarna matineja – 11.05 (Ars)
Evripid: Bakhantke
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Luis Sepulveda: Starec, ki je bral ljubezenske romane4. junij
Literarni večer – 21.05 (Prvi)
Marguerite Yourcenar
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Jennifer Clement: Pesmi5. junij
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Janez Trdina: Vinska modrost6. junij
Izbrana proza – 18.00 (Ars)
Elena Ferrante: Zlagano življenje odraslih
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Thomas Mann: Smrt v Benetkah
Včeraj se je v Palermu začela mednarodna skladateljska tribuna Rostrum. Na tej platformi, ki jo je leta 1955 ustanovil Mednarodni svet, takrat še pod okriljem UNESCa, si radijske postaje izmenjajo izbrane nove posnetke del sodobnih skladateljev, delegati sodelujočih postaj pa izbirajo najbolj prepričljive med njimi. Radio Slovenija tokrat predstavlja koncert za violončelo in orkester Unveiled Vita Žurája, s tribune pa poroča letošnji delegat Primož Trdan.
NAPOVED: V Slovenskem etnografskem muzeju nocoj ob 18. uri odpirajo razstavo Plečnikova Lectarija. S Plečnikom in njegovo Lectarijo, ki je tik pred drugo svetovno vojno zaživela na Kongresnem trgu, je povezana tudi Krbavčičeva svečarska in medičarska delavnica na Trubarjevi ulici v Ljubljani. Oba ambienta bosta odslej na ogled na stalni razstavi.
Na smrt velikega književnika Borisa Pahorja so se odzvali tudi njegovi sodelavci in prijatelji. Nekaj njihovih misli je zbral Gregor Podlogar.
Prihodnji teden se v Izoli začenja 18. Kino otok, festival mednarodnega avtorskega filma, ki se po dveh letih prilagojenih epidemijskih izdaj tudi vrača v svoj tradicionalni termin: prvi teden junija. Festival letos prinaša filme iz Madžarske, Kanade in Ukrajine, Belorusije, Italije, Škotske, Francije, Malte, Indije, Hrvaške, Srbije, Kolumbije in drugih držav, v sredo pa ga bo odprl dokumentarni film Izginjanje, ki raziskuje osebno, družinsko, družbeno in politično zgodovino – in sodobnost – dvojezične avstrijske Koroške, kjer slovenskega jezika v javnih prostorih že dolgo ni več slišati.
Bo 75. zlato palmo spet prejel Šved Ruben Östlund ali pa bo šla ponovno v roke Romuna Cristiana Mungiuja? Jo bo dobil Poljak Jerzy Skolimowski?
Od petka, 27. maja, do nedelje, 29. maja, po vsej Sloveniji poteka arhitekturni festival Odprte hiše Slovenije. Gre za eno redkih priložnosti, ki omogočajo izkušnjo, da ljudje v stavbe vstopijo, jih preizkusijo, dobijo kontakt z arhitekti, uporabniki, lastniki, izvajalci in drugimi strokovnjaki. Tema letošnjega festivala je "Arhitektura v novi realnosti".
Dokumentarec raziskuje burno zgodovino zapuščenega koncertnega klavirja, čigar domovanje je po nenavadnem spletu naključi že več kot 60 let prav dramski studio 01 Radia Slovenija. Strniši je ta koncertni Bösendorfer naposled predstavljal vir obsežnega navdiha. Na njem je ustvaril album z istoimenskim naslovom, z njega odpihnil prah, ki je s tem vsaj delno razkril tudi tančine naše polpretekle zgodovine. V radiofonski jezik je esejska razmišljanja, sprva nastala pod redakcijsko zasnovo Marka Crnkoviča za spletno revijo Fokuspokus, prevedel režiser Klemen Markovčič. Tako je nastala samosvoja zvočna pripoved o tem resnično posebnem klavirju na Radiu Slovenija, ki pa je od premiere dokumentarca leta 2018 doživel tudi celovito prenovo za katero je v resnici najbolj zaslužna prav ta radiofonska raziskava. Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Nejc Zupančič Avtor izvirne glasbe: Gregor Strniša Pripovedovalec – Renato Horvat Vodja pogovora – Klemen Markovčič Sogovornika – Matija Milčinski in Peter Hribar Interpret – Gorazd Logar Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2018
Srečanje, ki je obsegalo pet predavanj in ogled filma, je bilo posvečeno enemu od najbolj izstopajočih in najbolj plodovitih nemških intelektualcev svojega časa Siegfriedu Kracauerju (1889 – 1966). Povod pa je bil izid prevoda njegovega dela Ornamenti množice (Založba *cf, 2021), ki velja za njegovo najbolj vplivno delo. Siegfried Kracauer pri nas ni širše poznan mislec, in to navkljub dejstvu, da je prevod tega dela že četrta knjižna objava tega avtorja pri nas. Pred tem so izšle še knjižne objave: Filmska čitanka (Slovenska kinoteka, 2017), roman Ginster (CZ, 2014) in razprava Uslužbenci (Založba *cf, 2013). Krackauerjeva življenjska zgodba na samosvoj način uteleša zgodovino 20. stoletja in je močno vpliva tudi na njegovo delo. Prevajalka Anja Naglič je povedala, da je "Krackauerjevo življenje je tako zasebno kot poklicno potekalo v znamenju eksteritorialnosti, če si izraz sposodim kar pri njem samem. Kot jud je bil napol tujec v Nemčiji, kot nemški emigrant tujec v Franciji in v ZDA, in kar trikrat je začel svoje (poklicno) življenje na novo – leta 1921, ko se je iz arhitekta prelevil v novinarja, leta 1933 z begom iz Nemčije v Francijo in leta 1941 z begom v ZDA". Delo Ornament množice je izšlo leta 1963, v njem pa je avtor izbral 24 od nekaj sto esej, ki jih je napisal v času weimarske republike. V njih na interdisciplinarni način pretresa (moderno) življenje zgodnjega 20. stoletja in analizira pojave množične kulture. Vsak na svoj način so to osvetlili tudi vsi predavatelji na dogodku: Anja Naglič, Miloš Kosec, Magdalena Germek, Rok Vevar in Marko Jenko, ki je med drugim povedal: "Če se spomnite filma Plesalka v temi Larsa von Trierja, tu lahko začutite rojevanje glasbe iz zvokov stroja, iz ponavljajočih gibov. Tukaj se odpira polje ornamenta. Prav na tej točki, bi lahko rekli, da se nekaj osamosvaja – proces proizvajanja nečesa se pervertira, se ovije vase, je samo sebi namen. To je tisto, kar je tu ključno." In kot je Marko Jenko še zapisal v spremni besedi dela Ornament množice: "Ornament je bistven za bistvo. Je točka skupnega pogleda množice, kjer je množica, in to materialno, mnogo bolj iskrena, kot se ji morda zdi." Kracauerjeva misel – kar je potrdil tudi dogodek v Kinu Šiška – še danes precej intenzivno nagovarja teoretike in raziskovalce s področij sociologije, filozofije, sodobnega plesa, likovne umetnosti, arhitekture in filma.
Letizia Battaglia, (1935-2022) ni bila le fotografinja, predvsem je bila in hotela biti neodvisna in svobodna ženska, ki se je za pot fotoreporterke odločila razmeroma pozno, in še to ne po lastni izbiri. Ob končanem članku so jo vprašali, kje pa so fotografije? In tako se je začel počasen prehod od novičarke do kritične intelektualke, pogumne fotoreporterke, ki je čutila, da mora prizore s 50mm objektivom posneti od blizu. Tako v Italiji kot po svetu je postala prepoznavna zaradi fotografiranja žrtev mafije na italijanskem jugu.
Če Ivan Štrekelj ne bi bil gluh, bi bil gotovo vidna figura slovenske umetnosti, meni Petra Rezar, ki je z Matejo Breščak pripravila razstavo v Narodni galeriji, o umetniku pa je napisala tudi knjigo. Ustvarjal je predvsem realistične portrete in ženske akte, v njegovih delih pa slutimo zadržano izpoved nemoči, tišine in osamljenosti, preberemo v razstavnem besedilu. To velja tudi za naslovno podobo, kip z naslovom Poplava upodobitev utapljajoče se deklice, ki hlasta za zrakom. Mateja Breščak pove, da je razstava nastala v sodelovanju z Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije. Donirali so jim nekaj Štrekljevih del, ki so jih imeli v lasti, na razstavo pa so vključili tudi dvanajst opisov umetnin v znakovnem jeziku. Leta 1916 rojeni Štrekelj je bil tudi aktivist v krogu gluhih takratne organizacije v Juglaviji, sicer pa je najprej študiral v Beogradu, ko so po vojni ustanovili likovno akademijo v Ljubljani, pa se je vpisal v tretji letnik kiparstva. Med njegovimi profesorji najdemo velika imena slovenskega kiparstva, kot sta Frančišek Smerdu in Boris Kalin, ki ju je zaznamoval študij na zagrebški akademiji. Štirideset kipov, šestnajst del na papirju, ena oljna slika in fotografije javnih spomenikov in nagrobnikov bo na razstavi Kipar Ivan Štrekelj (1916-1975) v ljubljanski Narodni galeriji na ogled do 2. oktobra.
Neveljaven email naslov