Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob 19.00 - radijski in video prenos opere iz SNG Maribor.
V Mariboru so prejšnji petek premierno uprizorili »Márpurge« – glasbeno-odrsko novost, nastalo po istoimenskem romanu Zlate Vokač - Medic – in s tem počastili stoletnico mariborske opere. Danes zvečer vas vabimo, da ostanete v naši družbi in poslušate radijski oziroma si ogledate video prenos omenjene opere Nine Šenk.
Nocoj ob 19.00
Neposredni prenos: Nina Šenk: Marpurgi, radijski in videoprenos nove slovenske opere iz SNG Maribor
Nocojšnji radijski in videoprenos bomo začeli ob 19-ih s pogovorom s skladateljico Nino Šenk, pol ure pozneje pa se bomo oglasili s prizorišča in podrobneje predstavili novo slovensko opero. Z nami bodo tudi poslušalci berlinskega radia Deutschlandfunk Kultur ter avstralskega in hrvaškega nacionalnega radia.
Enodejanka v desetih slikah je nastala v tesnem sodelovanju z libretistom Igorjem Pisonom. Nas pa je zanimalo, kako se zgodba opere »Márpurgi« razlikuje od istoimenskega romana Zlate Vokač - Medic.
Mislim, da je opera fantastičen medij, ki lahko nagovarja sedanjost, predvsem pa, da je v kombinaciji s sodobnejšo glasbo, za katero so morda značilne kompleksnejše strukture, najprimernejša za izražanje trenutnega položaja. Ne strinjam se, da je žanrsko mrtva. Morda bi zadoščalo že to, da ne bi vedno znova segali po preteklosti, klasičnih operah, ampak bi raziskovali repertoar novejših, ki so nastale v zadnjem času, v zadnjih desetletjih, ter čim bolj vlagali v pisanje novih. S tem se bo opera tudi redefinirala in postajala čedalje primernejša za današnji čas.
Nina Šenk, o tem ali operna dela še vedno lahko nagovorijo današnje občinstvo
Dirigent bo Simon Krečič, v glavnih vlogah pa bodo nastopili: Martin Sušnik kot Mathias, Jaki Jurgec kot Hannes, Bogdan Stopar kot Jani, Sabina Cvilak kot Mirjam in Sebastijan Čelofiga kot Odposlanec.
Opera je po sami strukturi zelo klasična. Nekaterih scen sicer ne imenujemo prvo ali drugo dejanje, so bolj slike – to je bilo skoraj nujno zaradi vsebine in tipa romana, po katerem je nastal libreto. Gre za zelo obsežen zgodovinski roman, tako da v operi obravnavamo samo prvo polovico knjige. Zgodbo oziroma napetosti med glavnima in preostalimi liki je bilo najlaže predstaviti tako, da smo sestavili niz slik, ki jih lahko v prenesenem smislu imenujemo dejanja ali scene. Opera ima vseeno klasično strukturo, sestavljena je iz uverture, ki ji sicer rečem 'uvod', 'mediger', 'zborovskih odlomkov', 'orkestrskih intermezzov' in 'solističnih odlomkov', ki bi bili lahko 'arije' in 'dueti'. Ti elementi so na prvi pogled taki, kot jih prinašajo opere zadnja stoletja, razlike pa se kažejo v zvočnosti celotne opere.
Nina Šenk, o tem ali se opera spogleduje s tradicijo ali odpira nov pogled na glasbeno-gledališko zvrst
Pred neposrednim prenosom poslušajte tudi pogovor z Nino Šenk.
Ob 19.00 - radijski in video prenos opere iz SNG Maribor.
V Mariboru so prejšnji petek premierno uprizorili »Márpurge« – glasbeno-odrsko novost, nastalo po istoimenskem romanu Zlate Vokač - Medic – in s tem počastili stoletnico mariborske opere. Danes zvečer vas vabimo, da ostanete v naši družbi in poslušate radijski oziroma si ogledate video prenos omenjene opere Nine Šenk.
Nocoj ob 19.00
Neposredni prenos: Nina Šenk: Marpurgi, radijski in videoprenos nove slovenske opere iz SNG Maribor
Nocojšnji radijski in videoprenos bomo začeli ob 19-ih s pogovorom s skladateljico Nino Šenk, pol ure pozneje pa se bomo oglasili s prizorišča in podrobneje predstavili novo slovensko opero. Z nami bodo tudi poslušalci berlinskega radia Deutschlandfunk Kultur ter avstralskega in hrvaškega nacionalnega radia.
Enodejanka v desetih slikah je nastala v tesnem sodelovanju z libretistom Igorjem Pisonom. Nas pa je zanimalo, kako se zgodba opere »Márpurgi« razlikuje od istoimenskega romana Zlate Vokač - Medic.
Mislim, da je opera fantastičen medij, ki lahko nagovarja sedanjost, predvsem pa, da je v kombinaciji s sodobnejšo glasbo, za katero so morda značilne kompleksnejše strukture, najprimernejša za izražanje trenutnega položaja. Ne strinjam se, da je žanrsko mrtva. Morda bi zadoščalo že to, da ne bi vedno znova segali po preteklosti, klasičnih operah, ampak bi raziskovali repertoar novejših, ki so nastale v zadnjem času, v zadnjih desetletjih, ter čim bolj vlagali v pisanje novih. S tem se bo opera tudi redefinirala in postajala čedalje primernejša za današnji čas.
Nina Šenk, o tem ali operna dela še vedno lahko nagovorijo današnje občinstvo
Dirigent bo Simon Krečič, v glavnih vlogah pa bodo nastopili: Martin Sušnik kot Mathias, Jaki Jurgec kot Hannes, Bogdan Stopar kot Jani, Sabina Cvilak kot Mirjam in Sebastijan Čelofiga kot Odposlanec.
Opera je po sami strukturi zelo klasična. Nekaterih scen sicer ne imenujemo prvo ali drugo dejanje, so bolj slike – to je bilo skoraj nujno zaradi vsebine in tipa romana, po katerem je nastal libreto. Gre za zelo obsežen zgodovinski roman, tako da v operi obravnavamo samo prvo polovico knjige. Zgodbo oziroma napetosti med glavnima in preostalimi liki je bilo najlaže predstaviti tako, da smo sestavili niz slik, ki jih lahko v prenesenem smislu imenujemo dejanja ali scene. Opera ima vseeno klasično strukturo, sestavljena je iz uverture, ki ji sicer rečem 'uvod', 'mediger', 'zborovskih odlomkov', 'orkestrskih intermezzov' in 'solističnih odlomkov', ki bi bili lahko 'arije' in 'dueti'. Ti elementi so na prvi pogled taki, kot jih prinašajo opere zadnja stoletja, razlike pa se kažejo v zvočnosti celotne opere.
Nina Šenk, o tem ali se opera spogleduje s tradicijo ali odpira nov pogled na glasbeno-gledališko zvrst
Pred neposrednim prenosom poslušajte tudi pogovor z Nino Šenk.
Vsebine Programa Ars
Pozavnist Nils Landgren ima številno navdušeno občinstvo tako doma na Švedskem kot tudi v Nemčiji, ki je skorajda njegova druga domovina. Igra jazz in funk, ustvaril pa je tudi lastno božično tradicijo. Že nekaj let namreč pripravlja koncertni program, ki ga imenuje Božič s prijatelji. Leta 2017 je skupina nastopila v Berwaldovi dvorani v Stockholmu, kjer je s svojo glasbo širila božično vzdušje.
Latvijski radio v Rigi prireja koncert z glasbo latvijskega skladatelja Ugisa Praulinša, ki ga je navdahnila glasba renesanse. Njegov glasbeni projekt z naslovom Pot luči bodo izvajali člani vokalnega ansambla Ars Antiqua Riga, in glasbeniki na orglah in baročnih pozavnah, izvajalcem pa se bo pri klaviaturah pridružil tudi skladatelj.
V okviru Evroradijskega božičnega dne Radio iz Kölna ponuja glasbo Georga Philippa Telemanna s koncertom v cerkvi Svete trojice v Kölnu. Na koncertu nastopajo solisti vokalnega ansambla Rheinische Kantorei in inštrumentalnega ansambla Das Kleine Konzert pod dirigentskim vodstvom Hermanna Maxa. Glasbeniki bodo izvedli pet kantat Georga Philippa Telemanna, ki jih je ta za verske obrede v božičnem času napisal med svojim bivanjem v Frankfurtu in Hamburgu.
Finski radio že 26. leto zapored v okviru Evroradijskega božičnega dne ponuja koncert iz cerkve Kallio v Helsinkih. Tokrat bo nastopila finska pevka Maria Ylipää in njen ansambel, ki bo izvajal spored raznovrstne božične glasbe, tradicionalne in nove božične skladbe. Z Mario Ylipää nastopajo kitarist Marzi Nyman, akordeonist Niko Kumpuvaara in kontrabasist Ville Herrala.
Začnimo pri wuhobranu, neologizmu leta 2020. Komisijo je navdušil z izvirnostjo in pozitivnim pomenom. Gre za izdelek, ki je donacija prostovoljcev zdravstvenemu osebju in se ga ne sme preprodajati. Skrbi za to, da trakci maske pri dolgotrajni rabi ne ožulijo ušes. Ker se piše z dvojnim w, pa ima še dodaten pomen, saj jo lahko povezujemo s kitajskim mestom Wuhan, kjer naj bi se pandemija začela. Finalistke za besedo leta niso tako presenetljive. So pa zanimivi razlogi za njihov izbor. Kolesarjenje je beseda, ki se nanaša tako na slovenski zmagi na kolesarski dirki po Franciji kot tudi na proteste. Beseda šolotožje presenetljivo označuje, kako zelo letos starši in otroci pogrešajo šolo. Mehurček je slovenski prevod za social bubble, ki obenem spominja na slovensko klasiko, knjigo pesmi za otroke Otona Župančiča Mehurčki. Zoom se nanaša na aplikacijo za videoklice, zanimive pa so izpeljanke kot sta zoomati ali zoomer. Slovenska posebnost je besedna zveza 14 dni, ker že od marca poslušamo, da je naslednjih 14 dni ključnih, kritičnih. Beseda ne-leto dobro opiše letošnje leto. Rahljanje je v zvezi s epidemijo pozitivna beseda, cepivo nekateri dojemajo negativno, karantena je redko pozitivna, predihovalnik prav tako, vsekakor pa bi se vsi strinjali, da je med najbolj negativnimi letos beseda pozitiven. Akcija poteka na pobudo Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, spletnega portala RTV Slovenija in časopisne hiše Delo. Tudi letos vzporedno poteka izbor kretnje leta, nad katero bdi Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije. Glasovanje med finalistkami bo potekalo med 4. in 11. januarjem 2021.
Leta 2025 bo eno od slovenskih mest nosilo naziv Evropska prestolnica kulture (EPK). V ožji izbor so se uvrstili Ljubljana, Nova Gorica, Ptuj in Piran. Kdo bo nosilec laskavega naziva, bo znano popoldne.
Neveljaven email naslov