Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Božidar Dolenc: Avtografija, zagonetnost, uporništvo

24.02.2021


Prva obsežnejša posthumna razstava Božidarja Dolenca, enega najbolj priznanih umetniških fotografov druge polovice dvajsetega stoletja pri nas

Ta fotografija je odbita je pohvalno pogosto rekel Božidar Dolenc, eden najvidnejših in najbolj priznanih ustvarjalcev na polju fotografije v drugi polovici dvajsetega stoletja pri nas. Tudi to po mnenju kustosinje Lare Štrumej kaže na v njegovem delu prevladujoče nelagodje, tujost, pa tudi trpkost in neizprosnost ter zavezanost presenečenju, naključju. V MSUM je zdaj na ogled prva obsežnejša posthumna razstava Božidarja Dolenca z naslovom Avtografija, zagonetnost, uporništvo, ki je zasnovana dvodelno.

Dolenčev opus obsega skoraj tri desetletja dolgo neprekinjeno fotografsko interpretiranje uličnih situacij ter izjemno obsežen cikel avtoportretov, zaznamovanih z nenehnim fotografskim eksperimentiranjem. Hkrati pa je Dolenc preživel velik del noči v dokumentiranju ljubljanske alternativne scene v poznih sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Njegove podobe, posnete v večinoma kletnih prostorih, kot so bili Disko Študent, Disko FV, Disko K4 in drugi, prikazujejo svet upora, svobode in seksualnosti. Kako o teh fotografijah razmišljati ob umetniškem opusu, ki ga je Dolenc sicer razstavljal? Dvodelno, odgovarja razstava v MSUM, ki sta jo kot dve različni enoti zasnovala kustosinja Lara Štrumej in Rok Vevar, poznavalec zgodovine sodobnih scenskih umetnosti. Čeprav se oba dela vsebinsko in formalno razlikujeta, pa se vendar tudi dopolnjujeta.

Dolenc je avtor do zdaj nesporno največjega znanega števila avtoportretov v zgodovini fotografije pri nas, pravo razsežnost njegovega cikla svojih lastnih podob pa je razkrila šele njegova prva posthumna predstavitev leta 2014 v Bežigrajski galeriji 1. Z avtoporteti je vzpostavljal asociacije na svoji lastni notranji svet in pri njih uporabljal številne eksperimentalne fotografske postopke.

Če drugi del razstave, namenjen alternativni kulturi, izhaja iz neobjavljenih negativov, se prvi del osredotoča predvsem na tiste, s katerimi se je na razstavah predstavljal sam. A tudi med njimi najdemo tudi manj ali neznane podobe, ki pa po mnenju Lare Štrumej Dolenčev opus zaokrožajo v enovito celoto, ki jo določa iskanje dihotomij in nelagodij. Tako njegove avtoportrete kot podobe z ulic ali bolšjega sejma preveva nelagodno občutje, ki se jasno izrazi tudi v pogostem motivu mask ali lutk. Kot pravi Lara Štrumej, bi se Dolenc verjetno strinjal z mislijo češke nadrealistične fotografinj Emile Medkove, da je fotografija prazna, če v njej ni skrivnosti in če nima drugega namena.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Božidar Dolenc: Avtografija, zagonetnost, uporništvo

24.02.2021


Prva obsežnejša posthumna razstava Božidarja Dolenca, enega najbolj priznanih umetniških fotografov druge polovice dvajsetega stoletja pri nas

Ta fotografija je odbita je pohvalno pogosto rekel Božidar Dolenc, eden najvidnejših in najbolj priznanih ustvarjalcev na polju fotografije v drugi polovici dvajsetega stoletja pri nas. Tudi to po mnenju kustosinje Lare Štrumej kaže na v njegovem delu prevladujoče nelagodje, tujost, pa tudi trpkost in neizprosnost ter zavezanost presenečenju, naključju. V MSUM je zdaj na ogled prva obsežnejša posthumna razstava Božidarja Dolenca z naslovom Avtografija, zagonetnost, uporništvo, ki je zasnovana dvodelno.

Dolenčev opus obsega skoraj tri desetletja dolgo neprekinjeno fotografsko interpretiranje uličnih situacij ter izjemno obsežen cikel avtoportretov, zaznamovanih z nenehnim fotografskim eksperimentiranjem. Hkrati pa je Dolenc preživel velik del noči v dokumentiranju ljubljanske alternativne scene v poznih sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Njegove podobe, posnete v večinoma kletnih prostorih, kot so bili Disko Študent, Disko FV, Disko K4 in drugi, prikazujejo svet upora, svobode in seksualnosti. Kako o teh fotografijah razmišljati ob umetniškem opusu, ki ga je Dolenc sicer razstavljal? Dvodelno, odgovarja razstava v MSUM, ki sta jo kot dve različni enoti zasnovala kustosinja Lara Štrumej in Rok Vevar, poznavalec zgodovine sodobnih scenskih umetnosti. Čeprav se oba dela vsebinsko in formalno razlikujeta, pa se vendar tudi dopolnjujeta.

Dolenc je avtor do zdaj nesporno največjega znanega števila avtoportretov v zgodovini fotografije pri nas, pravo razsežnost njegovega cikla svojih lastnih podob pa je razkrila šele njegova prva posthumna predstavitev leta 2014 v Bežigrajski galeriji 1. Z avtoporteti je vzpostavljal asociacije na svoji lastni notranji svet in pri njih uporabljal številne eksperimentalne fotografske postopke.

Če drugi del razstave, namenjen alternativni kulturi, izhaja iz neobjavljenih negativov, se prvi del osredotoča predvsem na tiste, s katerimi se je na razstavah predstavljal sam. A tudi med njimi najdemo tudi manj ali neznane podobe, ki pa po mnenju Lare Štrumej Dolenčev opus zaokrožajo v enovito celoto, ki jo določa iskanje dihotomij in nelagodij. Tako njegove avtoportrete kot podobe z ulic ali bolšjega sejma preveva nelagodno občutje, ki se jasno izrazi tudi v pogostem motivu mask ali lutk. Kot pravi Lara Štrumej, bi se Dolenc verjetno strinjal z mislijo češke nadrealistične fotografinj Emile Medkove, da je fotografija prazna, če v njej ni skrivnosti in če nima drugega namena.


10.11.2021

V Bruslju podelili nagrado Anji Mugerli

Vsebine Programa Ars


09.11.2021

Rok Predin: Prestopno leto

Mariborsko dvorišče se v štirih letnih časih zvrsti na slikarskih podobah Roka Predina. Njegov pogled z višine razkrije prebivalce v sodobni urbani krajini, pri čemer se naslanja na starejšo tradicijo Breuglovih motivov družabnega življenja ali Canalettovih beneških vedut. Mariborčan se z razstavo v Kiblinem razstavišču artKIT prvič predstavlja v svojem mestu, z rastavljenimi deli pa se naslanja na svoje spomine iz otroštva.


04.11.2021

Epska pripoved o junaštvih Slovanov Pod svobodnim soncem prelita v strip

Po Cankarju in Reformatorjih v stripu je pri Škrateljcu, zavodu za kulturo, izobraževanje in šport, izšel še strip Pod svobodnim soncem. Eno izmed največjih slovenskih knjig, ki jo je Fran Saleški Finžgar napisal pred več kot 100 leti, sta v stripovsko obliko prelevila Damijan Stepančič in Goran Vojnovič. Strip ni zgolj preslikava literarne klasike, ki je v knjižni obliki prvič izšla leta 1912, od takrat pa imela 40 različnih ponatisov oz. izdaj. Po besedah ilustratorja Damijana Stepančiča gre za avtonomen izdelek, ki se ga lahko bere samostojno, hkrati pa ohranja večino dogajanja in likov iz romana. Preleviti epsko zgodbo v strip, ki deluje v 21. stoletju, je bil torej velik izziv, Stepančič in Vojnović pa sta se ga lotila skoraj na filmski način, pravi avtor priredbe Goran Vojnović. V stripu je veliko prostora namenjenega akciji, bojem in odnosom med liki, bralce pa nagovarja v jeziku, ki je preplet modernega in Finžgarjevega jezika, za njegovo aktualnost pa poskrbi že sama zgodba. Cilji založnika so, da bi Pod svobodnim soncem v prihodnosti zaživel tudi kot gledališka predstava in celo animirani film, januarja pa v Cankarjevem domu načrtujejo tudi razstavo ilustracij.


03.11.2021

Začetek 51. Tedna slovenske drame

Vsebine Programa Ars


29.10.2021

Napoved FKK2

Vsebine Programa Ars


28.10.2021

Koncert Dua Xylocorda s sodobno glasbo

Vsebine Programa Ars


27.10.2021

Zelda

Vsebine Programa Ars


22.10.2021

Janis Varufakis: nisem optimist, sem pa upajoč človek.

Na čem je mogoče danes graditi politične spremembe? Ali je lahko jeza njihov sprožilec? Varufakis zavrača jezo kot osrednje gonilo sprememb, saj vodi v fašizem, lahko pa jo preusmerimo v premislek in kolektivno odločanje. Glede upanja pravi, da ga je potrebno ločiti od optimizma. Sam ni optimist, je pa upajoč človek. V pogovoru smo se osredotočili še na politične trende na levici in na njegovo razmišljanje, da smo vstopili v dobo tehnološkega fevdalizma. Ekonomist in nekdanji minister za finance v vladi Sirize v Grčiji je prišel v Ljubljano na povabilo festivala Indigo. Sinoči je na njem sodeloval v pogovoru, ki ga je vodil filozof Slavoj Žižek. Foto: Reuters.


21.10.2021

V objemu zvoka in slike 2020/2021

Vsebine Programa Ars


Stran 38 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov