Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Firencah se počasi odpira vse, tudi muzej v domnevni Alighierijevi rojstni hiši
V italijanskih mestih Danteja Alighierija zdaj spričo lajšanja epidemičnih ukrepov znova prirejajo dogodke, odpirajo muzeje in postavljajo razstave, ki sta jih navdihnila njegov lik in delo. Janko Petrovec je obiskal Firence, kjer se je Alighieri rodil leta 1265, ter Raveno, kjer se je po dvajsetih letih izgnanstva ustavil in našel tudi večni počitek.
V Firencah se počasi odpira tudi muzej v domnevni rojstni hiši Danteja Alighierija, ter mestni ''panteon'' – Bazilika Santa Croce – kjer pa Dantejev kenotaf že stoletja brezuspešno čaka na pesnikove posmrtne ostanke. Toda naš cilj je Muzej Bargello.
V stavbi muzeja je v Dantejevem času utripalo javno in politično življenje Firenc. Tukaj so ga tudi obsodili na izgnanstvo, in sicer v dvorani, kjer danes razstavljajo Donatellovega Davida – pravi direktorica muzeja Paola D'Agostino. V isti stavbi se je posthumno začel tudi proces pesnikove firenške rehabilitacije.
V Muzeju Bargello je do 8. avgusta na ogled razstava, posvečena oblikovanju pozitivnega spomina na pesnika. Firenški trgovec Giovanni Villani ga je že kmalu po smrti v izgnanstvu označil za ''častivrednega in starodavnega meščana Firenc''. Več kot petdeset razstavljenih del je po večini iz 14. stoletja.
Že leta 1321, takoj po pesnikovi smrti, so začeli prepisovati, ilustrirati in komentirati besedila iz Božanske komedije. Zato so razstavili različne iluminirane rokopise, pa tudi delovne zapiske in rokopise s komentarji – dodaja Paola D'Agostino.
Toda vmes je bilo 20 let pesnikovega izgnanstva – do smrti v Raveni, kjer to pomlad vrvi od dogodkov. Najpomembnejši: jutrišnje odprtje novega Dantejevega muzeja. Direktor treh ravenskih kulturnih ustanov Maurizio Tarantino nam pove, da so s pomočjo novih tehnologij in interaktivnostjo, pa tudi z glasbo in recitacijami hoteli povedati zgodbo o pesnikovem opusu. Gre jim zlasti za Božansko komedijo, pa tudi za drugo njegovo nematerialno dediščino. V Raveni radi rečejo, da seveda štejeta dve leti, ki ju je preživel v mestu, a še pomembnejših je 700 let, odkar Ravena ljubeče hrani Alighierijeve posmrtne ostanke.
Navdušujoče sodobna muzejska postavitev se izteka v sobo, posvečeno Dantejevemu liku v pop kulturi. Tej temi bodo v Raveni jeseni posvetili tudi zadnjo od treh letošnjih razstav. Prva med njimi, ki v mestni Knjižnici Classense ostaja odprta do sredine julija, pa ima povsem drugačnega duha.
Ta razstava je posvečena prejšnji okrogli obletnici leta 1921 – z imeni, kot sta Croce in d'Annunzio. Šlo je za čas tik pred začetkom fašizma. Ena od tem so tudi tako imenovana ''neosvobojena območja'', zato se dotika tudi slovenskega ozemlja – pravi Tarantino.
V cerkvi svetega Romualda pa je do 4. julija na ogled še druga razstava z naslovom ''Umetnost v času izgnanstva''. Osrednja avtorja: Dantejeva sodobnika Giotto in Cimabue.
Ta razstava je majhen dragulj. Razstavljenih je 50 del in vsa so resnične mojstrovine. Predstavlja nam umetnost, ki jo je Dante lahko videl v svojem času in ki je seveda vplivala tudi na pisanje njegove Božanske komedije.
In tako se zapeljemo skozi ustvarjalnost nekaterih mest Dantejevega izgnanstva: Rim, Arezzo, Verona, Padova, pa Bologna in tamkajšnja šola rokopisnih iluminacij, Pisa in Lucca ter nazadnje Ravena.
Gre za dragoceno in zgoščeno razstavo del, ki so zanesljivo vplivala na Dantejevo domišljijo – meni odbornica za kulturo mesta Ravena Elsa Signorino.
V nadaljevanju jubilejnega leta v Raveni pripravljajo še vrsto drugih prireditev. Če vas bo pot zanesla tja, ne preskočite obiska pesnikovega groba: Ravenčani pred njim vsak večer ob 18h berejo speve iz Božanske komedije.
V Firencah se počasi odpira vse, tudi muzej v domnevni Alighierijevi rojstni hiši
V italijanskih mestih Danteja Alighierija zdaj spričo lajšanja epidemičnih ukrepov znova prirejajo dogodke, odpirajo muzeje in postavljajo razstave, ki sta jih navdihnila njegov lik in delo. Janko Petrovec je obiskal Firence, kjer se je Alighieri rodil leta 1265, ter Raveno, kjer se je po dvajsetih letih izgnanstva ustavil in našel tudi večni počitek.
V Firencah se počasi odpira tudi muzej v domnevni rojstni hiši Danteja Alighierija, ter mestni ''panteon'' – Bazilika Santa Croce – kjer pa Dantejev kenotaf že stoletja brezuspešno čaka na pesnikove posmrtne ostanke. Toda naš cilj je Muzej Bargello.
V stavbi muzeja je v Dantejevem času utripalo javno in politično življenje Firenc. Tukaj so ga tudi obsodili na izgnanstvo, in sicer v dvorani, kjer danes razstavljajo Donatellovega Davida – pravi direktorica muzeja Paola D'Agostino. V isti stavbi se je posthumno začel tudi proces pesnikove firenške rehabilitacije.
V Muzeju Bargello je do 8. avgusta na ogled razstava, posvečena oblikovanju pozitivnega spomina na pesnika. Firenški trgovec Giovanni Villani ga je že kmalu po smrti v izgnanstvu označil za ''častivrednega in starodavnega meščana Firenc''. Več kot petdeset razstavljenih del je po večini iz 14. stoletja.
Že leta 1321, takoj po pesnikovi smrti, so začeli prepisovati, ilustrirati in komentirati besedila iz Božanske komedije. Zato so razstavili različne iluminirane rokopise, pa tudi delovne zapiske in rokopise s komentarji – dodaja Paola D'Agostino.
Toda vmes je bilo 20 let pesnikovega izgnanstva – do smrti v Raveni, kjer to pomlad vrvi od dogodkov. Najpomembnejši: jutrišnje odprtje novega Dantejevega muzeja. Direktor treh ravenskih kulturnih ustanov Maurizio Tarantino nam pove, da so s pomočjo novih tehnologij in interaktivnostjo, pa tudi z glasbo in recitacijami hoteli povedati zgodbo o pesnikovem opusu. Gre jim zlasti za Božansko komedijo, pa tudi za drugo njegovo nematerialno dediščino. V Raveni radi rečejo, da seveda štejeta dve leti, ki ju je preživel v mestu, a še pomembnejših je 700 let, odkar Ravena ljubeče hrani Alighierijeve posmrtne ostanke.
Navdušujoče sodobna muzejska postavitev se izteka v sobo, posvečeno Dantejevemu liku v pop kulturi. Tej temi bodo v Raveni jeseni posvetili tudi zadnjo od treh letošnjih razstav. Prva med njimi, ki v mestni Knjižnici Classense ostaja odprta do sredine julija, pa ima povsem drugačnega duha.
Ta razstava je posvečena prejšnji okrogli obletnici leta 1921 – z imeni, kot sta Croce in d'Annunzio. Šlo je za čas tik pred začetkom fašizma. Ena od tem so tudi tako imenovana ''neosvobojena območja'', zato se dotika tudi slovenskega ozemlja – pravi Tarantino.
V cerkvi svetega Romualda pa je do 4. julija na ogled še druga razstava z naslovom ''Umetnost v času izgnanstva''. Osrednja avtorja: Dantejeva sodobnika Giotto in Cimabue.
Ta razstava je majhen dragulj. Razstavljenih je 50 del in vsa so resnične mojstrovine. Predstavlja nam umetnost, ki jo je Dante lahko videl v svojem času in ki je seveda vplivala tudi na pisanje njegove Božanske komedije.
In tako se zapeljemo skozi ustvarjalnost nekaterih mest Dantejevega izgnanstva: Rim, Arezzo, Verona, Padova, pa Bologna in tamkajšnja šola rokopisnih iluminacij, Pisa in Lucca ter nazadnje Ravena.
Gre za dragoceno in zgoščeno razstavo del, ki so zanesljivo vplivala na Dantejevo domišljijo – meni odbornica za kulturo mesta Ravena Elsa Signorino.
V nadaljevanju jubilejnega leta v Raveni pripravljajo še vrsto drugih prireditev. Če vas bo pot zanesla tja, ne preskočite obiska pesnikovega groba: Ravenčani pred njim vsak večer ob 18h berejo speve iz Božanske komedije.
Vsebine Programa Ars
Pozavnist Nils Landgren ima številno navdušeno občinstvo tako doma na Švedskem kot tudi v Nemčiji, ki je skorajda njegova druga domovina. Igra jazz in funk, ustvaril pa je tudi lastno božično tradicijo. Že nekaj let namreč pripravlja koncertni program, ki ga imenuje Božič s prijatelji. Leta 2017 je skupina nastopila v Berwaldovi dvorani v Stockholmu, kjer je s svojo glasbo širila božično vzdušje.
Latvijski radio v Rigi prireja koncert z glasbo latvijskega skladatelja Ugisa Praulinša, ki ga je navdahnila glasba renesanse. Njegov glasbeni projekt z naslovom Pot luči bodo izvajali člani vokalnega ansambla Ars Antiqua Riga, in glasbeniki na orglah in baročnih pozavnah, izvajalcem pa se bo pri klaviaturah pridružil tudi skladatelj.
V okviru Evroradijskega božičnega dne Radio iz Kölna ponuja glasbo Georga Philippa Telemanna s koncertom v cerkvi Svete trojice v Kölnu. Na koncertu nastopajo solisti vokalnega ansambla Rheinische Kantorei in inštrumentalnega ansambla Das Kleine Konzert pod dirigentskim vodstvom Hermanna Maxa. Glasbeniki bodo izvedli pet kantat Georga Philippa Telemanna, ki jih je ta za verske obrede v božičnem času napisal med svojim bivanjem v Frankfurtu in Hamburgu.
Finski radio že 26. leto zapored v okviru Evroradijskega božičnega dne ponuja koncert iz cerkve Kallio v Helsinkih. Tokrat bo nastopila finska pevka Maria Ylipää in njen ansambel, ki bo izvajal spored raznovrstne božične glasbe, tradicionalne in nove božične skladbe. Z Mario Ylipää nastopajo kitarist Marzi Nyman, akordeonist Niko Kumpuvaara in kontrabasist Ville Herrala.
Začnimo pri wuhobranu, neologizmu leta 2020. Komisijo je navdušil z izvirnostjo in pozitivnim pomenom. Gre za izdelek, ki je donacija prostovoljcev zdravstvenemu osebju in se ga ne sme preprodajati. Skrbi za to, da trakci maske pri dolgotrajni rabi ne ožulijo ušes. Ker se piše z dvojnim w, pa ima še dodaten pomen, saj jo lahko povezujemo s kitajskim mestom Wuhan, kjer naj bi se pandemija začela. Finalistke za besedo leta niso tako presenetljive. So pa zanimivi razlogi za njihov izbor. Kolesarjenje je beseda, ki se nanaša tako na slovenski zmagi na kolesarski dirki po Franciji kot tudi na proteste. Beseda šolotožje presenetljivo označuje, kako zelo letos starši in otroci pogrešajo šolo. Mehurček je slovenski prevod za social bubble, ki obenem spominja na slovensko klasiko, knjigo pesmi za otroke Otona Župančiča Mehurčki. Zoom se nanaša na aplikacijo za videoklice, zanimive pa so izpeljanke kot sta zoomati ali zoomer. Slovenska posebnost je besedna zveza 14 dni, ker že od marca poslušamo, da je naslednjih 14 dni ključnih, kritičnih. Beseda ne-leto dobro opiše letošnje leto. Rahljanje je v zvezi s epidemijo pozitivna beseda, cepivo nekateri dojemajo negativno, karantena je redko pozitivna, predihovalnik prav tako, vsekakor pa bi se vsi strinjali, da je med najbolj negativnimi letos beseda pozitiven. Akcija poteka na pobudo Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, spletnega portala RTV Slovenija in časopisne hiše Delo. Tudi letos vzporedno poteka izbor kretnje leta, nad katero bdi Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije. Glasovanje med finalistkami bo potekalo med 4. in 11. januarjem 2021.
Leta 2025 bo eno od slovenskih mest nosilo naziv Evropska prestolnica kulture (EPK). V ožji izbor so se uvrstili Ljubljana, Nova Gorica, Ptuj in Piran. Kdo bo nosilec laskavega naziva, bo znano popoldne.
Neveljaven email naslov