Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Drugi del razstave v Narodni galeriji v Ljubljani predstavlja čas po prvi svetovni vojni do umetnikove usmrtitve leta 1942
Mojster družbenopolitične satire in karikature Hinko Smrekar se je v otroštvu potapljal v pravljične svetove in tudi pozneje je oboževal svet bajk, legend, pravljic in fantastičnih prizorov, ki so ga navdihovali pri delu. Tako med njegovimi deli najdemo na primer ilustracije Andersenovih pravljic in drugih otroških knjig. Odraščal je pretežno v Ljubljani kot sin revnih staršev in se razvil v vsestranskega likovnika, ki je ustvarjal po naročilu za razne publikacije – časopise, knjige. Na prihajajoči nacizem in nemire pa je opozoril s podobami Hitlerja, Stalina, Churchilla in Roosevelta.
Čeprav mu ni uspelo dokončati študija prava, na likovnem področju pa je bil samouk, je nenehno in pretanjeno sledil dogodkom doma in po svetu, bil je razgledan človek in poliglot. Na njegovih risbah pogosto srečamo motiv nenasitnega debeluha, ki predstavlja kapitalistično požrešnost, Hinko Smrekar pa se dotakne še tem korupcije, razbojništva, prostitucije, ne prizanese niti lastnemu umetniškemu poklicu in sebi. Posebej v poznejših letih se čuti grenkoba občutenja sveta. Označevali so ga za humorista, a se sam s tem ni strinjal.
Nekatere skrivnosti o njegovem življenju naj take tudi ostanejo, pravi avtorica razstave doktorica Alenka Simončič, ni pa skrivnost njegova podoba, ustvaril je namreč veliko avtoportretov in avtokarikatur, portretov matere ter upodobil številne osebnosti iz sveta kulture. Z vrsto karikatur se je odzval tudi na množično iskanje prave Prešernove podobe.
Bil je vedno na videz dobrovoljen, a v sebi mu je bilo težko. Boril se je s psihično boleznijo, ki mu je vzela kar nekaj let ustvarjalnosti. Še dobro, da je toliko več, na zalogo, narisal prej in potem – bil je garač. In spoštovan. Da je bil Hinko Smrekar spregledan in od vseh pozabljen umetnik, kot se ga je kdaj razlagalo, pa ne drži, še pojasni doktorica Alenka Simončič. Veliko je razstavljal v tujini.
Na ogled je skupaj približno 200 originalnih del, tudi nekaj kipov. Med motivi so med drugim škrati in vile, planinski prizori, pa pretresljive risbe psihičnih bolnikov. Prevladuje risba s tušem, ki ji kdaj doda akvarel ali pastel, včasih gvaš. Ustvarjal je v grafiki, nekaj je tudi platen poslikanih v oljni tehniki, a tudi na teh se pogosto opazi težnja po akvarelnem, torej tankem nanašanju slojev, in pa natančna, ostrorobna odslikava, kot bi vanjo silila zanj tako značilna risarka manira. Razstavo Hinka Smrekarja so v Narodni galeriji v Ljubljani pospremili z obsežnim, okoli 700 strani dolgim katalogom.
Drugi del razstave v Narodni galeriji v Ljubljani predstavlja čas po prvi svetovni vojni do umetnikove usmrtitve leta 1942
Mojster družbenopolitične satire in karikature Hinko Smrekar se je v otroštvu potapljal v pravljične svetove in tudi pozneje je oboževal svet bajk, legend, pravljic in fantastičnih prizorov, ki so ga navdihovali pri delu. Tako med njegovimi deli najdemo na primer ilustracije Andersenovih pravljic in drugih otroških knjig. Odraščal je pretežno v Ljubljani kot sin revnih staršev in se razvil v vsestranskega likovnika, ki je ustvarjal po naročilu za razne publikacije – časopise, knjige. Na prihajajoči nacizem in nemire pa je opozoril s podobami Hitlerja, Stalina, Churchilla in Roosevelta.
Čeprav mu ni uspelo dokončati študija prava, na likovnem področju pa je bil samouk, je nenehno in pretanjeno sledil dogodkom doma in po svetu, bil je razgledan človek in poliglot. Na njegovih risbah pogosto srečamo motiv nenasitnega debeluha, ki predstavlja kapitalistično požrešnost, Hinko Smrekar pa se dotakne še tem korupcije, razbojništva, prostitucije, ne prizanese niti lastnemu umetniškemu poklicu in sebi. Posebej v poznejših letih se čuti grenkoba občutenja sveta. Označevali so ga za humorista, a se sam s tem ni strinjal.
Nekatere skrivnosti o njegovem življenju naj take tudi ostanejo, pravi avtorica razstave doktorica Alenka Simončič, ni pa skrivnost njegova podoba, ustvaril je namreč veliko avtoportretov in avtokarikatur, portretov matere ter upodobil številne osebnosti iz sveta kulture. Z vrsto karikatur se je odzval tudi na množično iskanje prave Prešernove podobe.
Bil je vedno na videz dobrovoljen, a v sebi mu je bilo težko. Boril se je s psihično boleznijo, ki mu je vzela kar nekaj let ustvarjalnosti. Še dobro, da je toliko več, na zalogo, narisal prej in potem – bil je garač. In spoštovan. Da je bil Hinko Smrekar spregledan in od vseh pozabljen umetnik, kot se ga je kdaj razlagalo, pa ne drži, še pojasni doktorica Alenka Simončič. Veliko je razstavljal v tujini.
Na ogled je skupaj približno 200 originalnih del, tudi nekaj kipov. Med motivi so med drugim škrati in vile, planinski prizori, pa pretresljive risbe psihičnih bolnikov. Prevladuje risba s tušem, ki ji kdaj doda akvarel ali pastel, včasih gvaš. Ustvarjal je v grafiki, nekaj je tudi platen poslikanih v oljni tehniki, a tudi na teh se pogosto opazi težnja po akvarelnem, torej tankem nanašanju slojev, in pa natančna, ostrorobna odslikava, kot bi vanjo silila zanj tako značilna risarka manira. Razstavo Hinka Smrekarja so v Narodni galeriji v Ljubljani pospremili z obsežnim, okoli 700 strani dolgim katalogom.
Vsebine Programa Ars
Beseda leta 2020 ni ljubezen ali upanje, ki sta sicer bili med predlogi za besedo leta, ampak arhaična beseda karantena. Beseda karantena izhaja iz francoske besede za številko 40 quarante. Štirideset dni so namreč morali v preteklosti zadrževati ladje s pomorščaki, za katere so sumili, da utegnejo prinašati nalezljive bolezni. Dr. Katarina Kebar z Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU je povedala zanimiv podatek, da so prvo 40-dnevno karanteno razglasili v Dubrovniku leta 1377. Na drugo mesto se je uvrstila beseda kolesarjenje. Njena posebnost je, da združuje nezdružljivo. Spominja nas, da so preteklo leto potekali petkovi protesti na kolesih in da sta Slovenca Tadej Pogačar in Primož Roglič poskrbela za epski zmagi na dirki po Franciji, zaradi česar bi se ta beseda uvrstila visoko tudi, če ne bi bilo pandemije. Na tretjem mestu je besedna zveza 14 dni, ki od marca lani označuje kritično obdobje ostrejših ukrepov, po katerem bi se epidemja morala izboljšati. Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije je za kretnjo leta razglasila koronavirus, ki se navdihuje pri vizualni podobi virusa z bodičasto ovojnico. Beseda leta časopisne hiše Delo je cepivo. Za pesem leta, ki je sestavljena iz enajstih finalistk za besedo leta, pa so izbrali dve pesmi. Pesem anonimnega avtorja z naslovom Naša vojna, pesem Ranke Ivelja pa nosi naslov Leto prekleto. Akcija poteka na pobudo Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, spletnega portala RTV Slovenija in časopisne hiše Delo.
Začenja se nov cikel nedeljskih matinej Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Prvi koncert bo na sporedu že to nedeljo, 10. januarja, ob 11.00. Zaradi epidemioloških razmer se bo orkester predstavil v manjših zasedbah, brez dirigenta, z deli Paula Dukasa, Josefa Suka, Antonina Dvořaka in Johannesa Brahmsa. Spored so glasbeniki premišljeno sooblikovali s svojo umetniško vodjo, ponuja pa muziciranje vsem glasbenim sekcijam. Koncert bodo glasbeniki izvedli v domačem studiu 26, brez občinstva, spremljali pa ga boste lahko v neposrednem prenosu na programu ARS in v spletnem video prenosu. Kljub vsemu pa rdeča nit rdeča nit vsekakor ostajajo kakovostno izvedena glasba, primerna nedeljskemu utripu in času in predstavitev odličnih glasbenikov, ki vneseta pestrost, svežino in novo energijo na vsakem koncertu.
Odlomek za napovedni članek literarnih oddaj na spletni strani www.rtvslo.si.
Trubarjevo priznanje za leto 2020 prejmeta dr. Pavel Zdovc za njegov prispevek k razvoju slovenistike na Univerzi na Dunaju in dr. Michael Biggins za promocijo slovenske pisne kulturne dediščine v mednarodnem prostoru. Priznanje podeljuje Narodna in univerzitetna knjižnica za pomembne prispevke k varovanju in ohranjanju nacionalne pisne kulturne dediščine.
Neveljaven email naslov