Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Novi Sad z nazivom Evropska prestolnica kulture

07.01.2022


Novi Sad v Srbiji, Kaunas v Litvi in Esch-sur-Alzette v Luksemburgu v vlogi evropskih kulturnih prestolnic

Letos bomo imeli v Evropi kar 3 prestolnice kulture. Najkasneje, proti koncu februarja, bo v drugem največjem naselju Luksemburga, mestu Esch-sur-Alzette, v tej državi že drugič kulturna prestolnica – prvič je bila v glavnem mestu, Luxemburg, leta 1995. 22. januarja bo vlogo kulturne prestolnice Evrope začelo mesto Kaunas v Litvi. Glavno litvansko mesto Vilna je to izkušnjo izkusilo in ponudilo na ogled leta 2009.
V to leto pa je kot evropska prestolnica kulture vstopil tudi Srbski Novi Sad, srce Vojvodine, kar je sploh prvič, da se s tem nazivom ponaša mesto iz države kandidatke za članstvo v Evropski uniji. Zaradi pandemije se je sicer to zgodilo z enoletnim zamikom. Uradna otvoritev bo v četrtek, 13. januarja, na večer pred novim letom po julijanskem koledarju. »Doček« oz. sprejem, ki je postal pomembna kulturna blagovna znamka, bodo zaznamovali s spektaklom »Zeniteum :: 2022« - režira ga Dragan Živadinov - kjer bodo uprizorili nekaj osrednjih protagonistov velikanov srbske znanosti, Milutina Milankovića in Milevo Marić Einstein.
Čeprav je do uradne otvoritve Evropske prestolnice kulture še nekaj dni, so v Novem Sadu že 31. decembra s koncerti, predstavo »Tesla izumetnik« in teslino svetlobno galerijo nakazali, kaj pripravljajo v tem letu .
»Pojavlja se najpomembnejše, v vseh evropskih prestolnicah kulture pred začetkom občutijo ponos in zadovoljstvo po dolgem pričakovanju. Za nas, ki smo v to nesporedno vpleteni, je to seveda vedno velik zalogaj, zaradi korone pa je vse to, kar smo že uspeli napraviti in kar nas še čaka, pravi mali čudež, pripoveduje Nemanja Milenković, direktor fundacije Novi Sad, evropska prestolnica kulture.«
V ospredju bodo povezovanje umetnosti in znanosti, pa tudi – v tem mestu zelo poudarjena dualnost z edinstvenim praznovanjem dveh novih let po dveh koledarjih – julijanskem in gregorijanskem, dve pisavi, latinica in cirilica. Ukvarjanje s časom in znanostjo je hitro pripeljalo do režiserja Dragana Živadinova. Na svečani otvoritvi se bodo povezali tudi z astronavti v vesolju. Igralec Lazar Jovanov bo gostitelj slovesnosti: »Gre za produkcijsko enega najbolj kompleksnih dogodkov – ne le v Novem Sadu, ampak v celotni Srbiji. Čaka nas zares spektakularna svečana otvoritev, ki bo 13. januarja, simbolično on 20 uri in 22 minut ter simbolično pred in na stolpu zgradbe »banovina« arhitekta Dragiše Brašovana,s katero se je pred več kot 80 leti začela modernizacija Novega Sada.«

Svečana otrvoritev je zamišljena kot poklon Milevi Marić Einstein in Milutinu Milankoviću. Orednja tema je znanost, konkretno matematika. Govorili bomo z estetiko avantgardista Ljubomira Micića, ki je tretji, nevidni protagonist, nekakšen estetski duh in način izražanja Zeniteuma 2022- glede na to, da je Zenitizem kot umetniška usmeritev, ki ga je osnoval Micić, nastal pred 100 leti.

Spektakel bo potekal v času pandemije koronavirusa, ki je dogajanje že zamaknila za eno leto. Z vsemi rezervnimi scenariji torej še večji zalogaj.
Nemanja Milenković pojasnjuje: »Z Draganom Živadinovim, velikim slovenskim avantgardnim režiserjem se na svečano otvoritev pripravljamo že 9 mesecev. Tu je ansambel 60 ljudi – od zbora in orkestra, do igralcev in plesalcev. To je nekaj, kar ne morete ustaviti, ko ste enkrat začeli. A edino, po čemer se ravnamo, so informacije kriznega štaba in epidemiološki ukrepi. Dobro je, da smo imeli za razliko od drugih evropskih prestolnic kulture izkušnje – saj smo naše ključne programske sklope: »Doček« oz. sprejem, ki je v Evropi edinstveno umetniško proslavljanje dveh novih let, in »kalejdoskop kulture«, ki poteka septembra, pripravljali že zadnja štiri leta, dve leti tudi v času korone, zaradi česar smo pridobili pomembne izkušnje, kako stvari pripraviti na najboljši mogoč način.«

V enem letu se bo zvrstilo okoli 4000 dogodkov s 5000 umetniki. V Muzeju sodobne umetnosti Vojvodine je že odprta razstava Evrovizion, prečkanje zgodb in prostorov. Komentira direktorica Sanja Kojić Mladenov: »Odločili smo se za umetniška dela, ki so povezana z družbeno-političnimi razmerami v Evropi, a ki se bolj preizprašujejo o marginalizirani južni in jugovzhodni Evropi. Razstava je zamišljena kot potujoč, sokreativen projekt – v 12 letih bo prepotoval več držav in regij Evrope in povsod vzpostavil dialog z lokalno kulturno-umetniško sceno. Morda bo na koncu v Berlinu, po naslednjih 7 letih potovanja predstavljena drugačna Evropa kot se sicer predstavlja na velikih mednarodnih razstavah.«

Umetniki prek svojih del razmišljajo o nacionalizmu, neoliberalizmu, kolonializmu, položaju drugačnega glede na družbeno dominantno. Vse to so teme, tudi stereotipi in predsodki, s katerimi se evropska prestolnica kulture mora ukvarjati. Zato se nam je zdelo pomembno, da se ta razstava pojavi tu, v tem trenutku.

Del zapuščine evropske prestolnice kulture, tudi ko bo ta mimo – bodo med drugim tudi t.im. kulturne postaje. Predvidene so bile 3, zdaj jih je osem, ena v nekdanji tovarni svile, ki je danes urejen, prostoren kraj za razstave, koncerte, delavnice, pravi Violeta Đerković, ki je bila del skupine aktivistov, ki so od leta 2005 upali, da tega prostora ne bodo zasedli investitorji s stanovanji ali nakupovalnim centrom, ampak kultura. Leta 2018 jim je uspelo, medtem pa so že prerasli lokalni nivo.

Če obstaja primer, ki na najboljši mogoč način ilustrira, kako je bilo mogoče izkoristiti priložnost, ki jo prinaša status evropske prestolnice kulture, potem je to kulturna postaja Svilara. Na mestu, kjer smo zdaj – gre pa za zadnja tri leta zelo obiskan prostor kulture, samo v prvem letu smo imeli prek 40 000 obiskovalcev – so bile pred 4 leti ruševine.

Bili ste v centru Novega Sada, ki je jedro tradicionalnih, klasičnih kulturnih ustanov. Čutila se je potreba, da se kulturo pripelje do vseh prebivalcev Novega Sada in v primeru razvoja kulturnih postaj to zares ni fraza. Kultura je prišla v različne dele mesta in to ne samo v fizičnem smislu, ampak tudi simbolično, z odprtjem za vse ustvarjalce in obiskovalce. Otroci, ki vsak dan prihajajo sem, odraščajo v drugačne ljudi in to je največje zadovoljstvo, pravi.

V Novem Sadu pripravljajo 8 sklopov, povezanih z dediščino Novega Sada, hkrati pa promovirajo pereča evropska vprašanja – migracije, identiteta, prihodnost Evrope in mladi, pripravljajo t.im. trdnjavo miru, kjer se bodo ukvarjali s politiko dialoga, spravo, v sklopu donavsko morje bo v ospredju skrb za naravo. Med drugim bo potekal Beethowen maraton, v enem dnevu vseh 9 simfonij, že 5 let poteka kalejdoskop kulture – pettedenska promocija petih vrst umetnosti.

Zgodbo smo zgradili prek zgodbe o identiteti Novega Sada , s pomočjo metafore »za nove mostove«. Novi Sad je najmanjše mesto na Donavi z največ mostovi. Skupaj jih je 11, a osem pod Donavo in trije nad njo. To je najkrajša zgodba turbulentne in dinamične zgodovine Novega Sada, v kateri so mostovi igrali izjemno pomembno vlogo, še posebej, ker smo 20. stoletje po Natovem bombardiranju končali brez njih. Ta metafora – tudi fizične potrebe po mostovih v tej veliki evropski podonavski regiji, simbolično povezuje - ne le znotraj mesta – neinstitucionalno sceno s kulturnimi ustanovami, prebivalce in umetnike, ampak tudi Novega Sada in Srbije z Evropsko unijo. V teh mostovih je torej ogromno simbolike, z njimi so zato zgradili tudi – kot smo jih poimenovali - programske mostove, ki se ukvarjajo z vprašanji identitete Novega Sada, a tako da so univerzalni – prek evropskih tem, težav, izzivov, zaradi česar so blizu tako prebivalcem Novega Sada kot celotne Evrope

Kot pravi Nemanja Milenković mora biti naziv iskra, ki bo sprožila razvoj mesta na vseh področjih, most med ljudmi in procesi. Lazar Jovanov:

Novi sad ima to specifično zgodovino, nasledstvo, multikulturno identieto – vse to pa vzbuja pozornost evropske in svetovne javnosti. Posebno je tudi, da gre za mesto v državi, ki je kandidatka za članstvo v Evropski uniji, zato bi lahko rekli, da gre tudi za zelo pomembno geopolitično, strateško odločitev o podelitvi naziva prestolnice evropske kulture Novemu Sadu.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Novi Sad z nazivom Evropska prestolnica kulture

07.01.2022


Novi Sad v Srbiji, Kaunas v Litvi in Esch-sur-Alzette v Luksemburgu v vlogi evropskih kulturnih prestolnic

Letos bomo imeli v Evropi kar 3 prestolnice kulture. Najkasneje, proti koncu februarja, bo v drugem največjem naselju Luksemburga, mestu Esch-sur-Alzette, v tej državi že drugič kulturna prestolnica – prvič je bila v glavnem mestu, Luxemburg, leta 1995. 22. januarja bo vlogo kulturne prestolnice Evrope začelo mesto Kaunas v Litvi. Glavno litvansko mesto Vilna je to izkušnjo izkusilo in ponudilo na ogled leta 2009.
V to leto pa je kot evropska prestolnica kulture vstopil tudi Srbski Novi Sad, srce Vojvodine, kar je sploh prvič, da se s tem nazivom ponaša mesto iz države kandidatke za članstvo v Evropski uniji. Zaradi pandemije se je sicer to zgodilo z enoletnim zamikom. Uradna otvoritev bo v četrtek, 13. januarja, na večer pred novim letom po julijanskem koledarju. »Doček« oz. sprejem, ki je postal pomembna kulturna blagovna znamka, bodo zaznamovali s spektaklom »Zeniteum :: 2022« - režira ga Dragan Živadinov - kjer bodo uprizorili nekaj osrednjih protagonistov velikanov srbske znanosti, Milutina Milankovića in Milevo Marić Einstein.
Čeprav je do uradne otvoritve Evropske prestolnice kulture še nekaj dni, so v Novem Sadu že 31. decembra s koncerti, predstavo »Tesla izumetnik« in teslino svetlobno galerijo nakazali, kaj pripravljajo v tem letu .
»Pojavlja se najpomembnejše, v vseh evropskih prestolnicah kulture pred začetkom občutijo ponos in zadovoljstvo po dolgem pričakovanju. Za nas, ki smo v to nesporedno vpleteni, je to seveda vedno velik zalogaj, zaradi korone pa je vse to, kar smo že uspeli napraviti in kar nas še čaka, pravi mali čudež, pripoveduje Nemanja Milenković, direktor fundacije Novi Sad, evropska prestolnica kulture.«
V ospredju bodo povezovanje umetnosti in znanosti, pa tudi – v tem mestu zelo poudarjena dualnost z edinstvenim praznovanjem dveh novih let po dveh koledarjih – julijanskem in gregorijanskem, dve pisavi, latinica in cirilica. Ukvarjanje s časom in znanostjo je hitro pripeljalo do režiserja Dragana Živadinova. Na svečani otvoritvi se bodo povezali tudi z astronavti v vesolju. Igralec Lazar Jovanov bo gostitelj slovesnosti: »Gre za produkcijsko enega najbolj kompleksnih dogodkov – ne le v Novem Sadu, ampak v celotni Srbiji. Čaka nas zares spektakularna svečana otvoritev, ki bo 13. januarja, simbolično on 20 uri in 22 minut ter simbolično pred in na stolpu zgradbe »banovina« arhitekta Dragiše Brašovana,s katero se je pred več kot 80 leti začela modernizacija Novega Sada.«

Svečana otrvoritev je zamišljena kot poklon Milevi Marić Einstein in Milutinu Milankoviću. Orednja tema je znanost, konkretno matematika. Govorili bomo z estetiko avantgardista Ljubomira Micića, ki je tretji, nevidni protagonist, nekakšen estetski duh in način izražanja Zeniteuma 2022- glede na to, da je Zenitizem kot umetniška usmeritev, ki ga je osnoval Micić, nastal pred 100 leti.

Spektakel bo potekal v času pandemije koronavirusa, ki je dogajanje že zamaknila za eno leto. Z vsemi rezervnimi scenariji torej še večji zalogaj.
Nemanja Milenković pojasnjuje: »Z Draganom Živadinovim, velikim slovenskim avantgardnim režiserjem se na svečano otvoritev pripravljamo že 9 mesecev. Tu je ansambel 60 ljudi – od zbora in orkestra, do igralcev in plesalcev. To je nekaj, kar ne morete ustaviti, ko ste enkrat začeli. A edino, po čemer se ravnamo, so informacije kriznega štaba in epidemiološki ukrepi. Dobro je, da smo imeli za razliko od drugih evropskih prestolnic kulture izkušnje – saj smo naše ključne programske sklope: »Doček« oz. sprejem, ki je v Evropi edinstveno umetniško proslavljanje dveh novih let, in »kalejdoskop kulture«, ki poteka septembra, pripravljali že zadnja štiri leta, dve leti tudi v času korone, zaradi česar smo pridobili pomembne izkušnje, kako stvari pripraviti na najboljši mogoč način.«

V enem letu se bo zvrstilo okoli 4000 dogodkov s 5000 umetniki. V Muzeju sodobne umetnosti Vojvodine je že odprta razstava Evrovizion, prečkanje zgodb in prostorov. Komentira direktorica Sanja Kojić Mladenov: »Odločili smo se za umetniška dela, ki so povezana z družbeno-političnimi razmerami v Evropi, a ki se bolj preizprašujejo o marginalizirani južni in jugovzhodni Evropi. Razstava je zamišljena kot potujoč, sokreativen projekt – v 12 letih bo prepotoval več držav in regij Evrope in povsod vzpostavil dialog z lokalno kulturno-umetniško sceno. Morda bo na koncu v Berlinu, po naslednjih 7 letih potovanja predstavljena drugačna Evropa kot se sicer predstavlja na velikih mednarodnih razstavah.«

Umetniki prek svojih del razmišljajo o nacionalizmu, neoliberalizmu, kolonializmu, položaju drugačnega glede na družbeno dominantno. Vse to so teme, tudi stereotipi in predsodki, s katerimi se evropska prestolnica kulture mora ukvarjati. Zato se nam je zdelo pomembno, da se ta razstava pojavi tu, v tem trenutku.

Del zapuščine evropske prestolnice kulture, tudi ko bo ta mimo – bodo med drugim tudi t.im. kulturne postaje. Predvidene so bile 3, zdaj jih je osem, ena v nekdanji tovarni svile, ki je danes urejen, prostoren kraj za razstave, koncerte, delavnice, pravi Violeta Đerković, ki je bila del skupine aktivistov, ki so od leta 2005 upali, da tega prostora ne bodo zasedli investitorji s stanovanji ali nakupovalnim centrom, ampak kultura. Leta 2018 jim je uspelo, medtem pa so že prerasli lokalni nivo.

Če obstaja primer, ki na najboljši mogoč način ilustrira, kako je bilo mogoče izkoristiti priložnost, ki jo prinaša status evropske prestolnice kulture, potem je to kulturna postaja Svilara. Na mestu, kjer smo zdaj – gre pa za zadnja tri leta zelo obiskan prostor kulture, samo v prvem letu smo imeli prek 40 000 obiskovalcev – so bile pred 4 leti ruševine.

Bili ste v centru Novega Sada, ki je jedro tradicionalnih, klasičnih kulturnih ustanov. Čutila se je potreba, da se kulturo pripelje do vseh prebivalcev Novega Sada in v primeru razvoja kulturnih postaj to zares ni fraza. Kultura je prišla v različne dele mesta in to ne samo v fizičnem smislu, ampak tudi simbolično, z odprtjem za vse ustvarjalce in obiskovalce. Otroci, ki vsak dan prihajajo sem, odraščajo v drugačne ljudi in to je največje zadovoljstvo, pravi.

V Novem Sadu pripravljajo 8 sklopov, povezanih z dediščino Novega Sada, hkrati pa promovirajo pereča evropska vprašanja – migracije, identiteta, prihodnost Evrope in mladi, pripravljajo t.im. trdnjavo miru, kjer se bodo ukvarjali s politiko dialoga, spravo, v sklopu donavsko morje bo v ospredju skrb za naravo. Med drugim bo potekal Beethowen maraton, v enem dnevu vseh 9 simfonij, že 5 let poteka kalejdoskop kulture – pettedenska promocija petih vrst umetnosti.

Zgodbo smo zgradili prek zgodbe o identiteti Novega Sada , s pomočjo metafore »za nove mostove«. Novi Sad je najmanjše mesto na Donavi z največ mostovi. Skupaj jih je 11, a osem pod Donavo in trije nad njo. To je najkrajša zgodba turbulentne in dinamične zgodovine Novega Sada, v kateri so mostovi igrali izjemno pomembno vlogo, še posebej, ker smo 20. stoletje po Natovem bombardiranju končali brez njih. Ta metafora – tudi fizične potrebe po mostovih v tej veliki evropski podonavski regiji, simbolično povezuje - ne le znotraj mesta – neinstitucionalno sceno s kulturnimi ustanovami, prebivalce in umetnike, ampak tudi Novega Sada in Srbije z Evropsko unijo. V teh mostovih je torej ogromno simbolike, z njimi so zato zgradili tudi – kot smo jih poimenovali - programske mostove, ki se ukvarjajo z vprašanji identitete Novega Sada, a tako da so univerzalni – prek evropskih tem, težav, izzivov, zaradi česar so blizu tako prebivalcem Novega Sada kot celotne Evrope

Kot pravi Nemanja Milenković mora biti naziv iskra, ki bo sprožila razvoj mesta na vseh področjih, most med ljudmi in procesi. Lazar Jovanov:

Novi sad ima to specifično zgodovino, nasledstvo, multikulturno identieto – vse to pa vzbuja pozornost evropske in svetovne javnosti. Posebno je tudi, da gre za mesto v državi, ki je kandidatka za članstvo v Evropski uniji, zato bi lahko rekli, da gre tudi za zelo pomembno geopolitično, strateško odločitev o podelitvi naziva prestolnice evropske kulture Novemu Sadu.


19.03.2022

Pripovedovalski festival

Vsebine Programa Ars


18.03.2022

Carmen

Vsebine Programa Ars


18.03.2022

Ta dež ne bo ponehal

Vsebine Programa Ars


18.03.2022

Kulturna dediščina je nenadomestljiva

Ukrajina in Slovenija imata skupno Unescovo območje naravne dediščine: bukove pragozdove. Ukrajina ima kar sedem območij vpisanih na Unscove sezname. Mesto Lvov, denimo, je stičišče vzhodne in zahodne kulture z elementi obeh svetov, ukrajinske lesene cerkve so dediščina celotnega človeštva. Kulturna dediščina je v oboroženih spopadih velikokrat tarča, saj predstavlja materialni okvir za identitete tam živečih ljudi. Zaposleni v muzejih in kulturnih ustanovah so ob začetku vojne skušali zaščititi, kar je bilo mogoče, del artefaktov so skrili tudi na Poljskem. Kaj se bo zgodilo s kulturno dediščino v Ukrajini, v tem trenutku ne ve nihče. Blaž Mazi


17.03.2022

Kako se bo Slovenija predstavila na Beneškem bienalu?

Po tem, ko so decembra v Moderni galeriji tudi uradno potrdili, da bo Slovenijo na letošnjem Beneškem bienalu zastopal slikar Marko Jakše, so slovenski paviljon v kavarni Moderne galerije uradno predstavili Judita Krivec Dragan, sekretarka na Ministrstvu za kulturo, direktor Moderne galerije dr. Aleš Vaupotič in kustos slovenskega paviljona dr. Robert Simonišek. Ob lanskoletni novici, da bo Slovenijo letos zastopal Marko Jakše, so se v javnosti pojavila tudi ugibanja glede lokacije paviljona, ki se je v preteklih nekaj izvedbah bienala nahajal v glavnih prostorih Arzenala. Prostor je težko zagotoviti, še zlasti za več let, saj se je treba dogovarjati vsako leto znova, pravi Judita Krivec Dragan. Nadaljuje, da se bomo tudi letos predstavili v sklopu Arzenala, četudi na drugi lokaciji. Dela Marka Jakšeta, ki se v javnosti ne pojavlja, se sicer dobro povezujejo s temo domišljije in nadrealizma, ki ju je kuratorka Cecilia Alemani letos postavila v ospredje, izziv pa je bil izbrati dela iz njegovega obsežnega opusa. Na ogled bodo slike iz zadnjih dveh desetletij, kot pravi kurator Robert Simonišek sta z umetnikom v ospredje postavila domišljijo kot tako. Postavitev bodo opremili s posebnimi svetlobnimi elementi in peskom, je kurator še pojasnil glede paviljona, ki bo v Benetkah svoja vrata odprl 21. aprila.


17.03.2022

Faust v ljubljanski operi

Vsebine Programa Ars


17.03.2022

Simfoniki in dirigent Raoul Grüneis

Nocoj ob 19:30 se Simfonični orkester RTV Slovenija vrača v svoj koncertni cikel Kromatika – tokrat z mlado domačo solistično zasedbo in dirigentom Raoulom Grüneisom. Koncert boste lahko spremljali tudi v neposrednem prenosu na Arsu.


16.03.2022

"Ustvariti moramo nove zgodbe, sicer jih bo za nas ustvaril ruski okupator."

"Ustvariti moramo nove zgodbe, sicer jih bo za nas ustvaril ruski okupator," pravi ukrajinska pesnica, scenaristka, esejistka in novinarka Ljuba Jakimčuk. Rodila se je v luganski regiji, a že dolgo časa živi v Kijevu. Pesmi Ljube Jakimčuk so prevedene v angleščino, švedščino, nemščino, francoščino, poljščino, hebrejščino, slovaščino in ruščino, njeni eseji pa v angleščino in švedščino. Z njo se je za Svet kulture pogovarjal Vlado Motnikar. "Veliko intervjujev dajem. Občasno pišem članke za vzhodne medije, Slovenijo, Veliko Britanijo in druge države. Ni lahko pisati, že s fikcijo je problem, kaj šele s poezijo. A imamo odgovornost in kultura lahko pomaga kot nekakšna vedenjska terapija. Morali bomo ustvariti nove zgodbe, sicer jih bo za nas ustvaril sovražnik. Ruska propaganda je obsežna, zato uporabljamo pripovedovanje zgod, da ljudem pojasnjujemo, kaj se dogaja. Moji intervjuji so del informacijske vojne in informacijska vojna je prav tako del prave vojne," dodaja Jakimčuk.


14.03.2022

Samouki kipar Jago se s svojimi hiperrealističnimi deli zgleduje pri Michelangelu

Petintridesetletni umetnik Jacopo Cardillo, z umetniškim vzdevkom Jago, velja za enega najbolj popularnih sodobnih italijanskih kiparjev. Na facebooku ima 300.000 sledilcev, na instagramu: dvakrat toliko. To ne vpliva name – nam pove kipar, po rodu iz lacijskega mesta Frosinone, ki je po študiju v Neaplju odprl svojo delavnico v Rimu. – V vsakdanjem življenju še naprej počnem vse tako kot drugi: zjutraj vstanem, grem na wc, se oblečem in odidem na delo. Pri doseganju ciljev mi pomaga dvoje: obkrožam se z ljudmi, ki so boljši od sebe, in sem prizadeven. Na razstavi v nekdanjem rimskem domovanju Napoleonove matere Letizie – v Palači Bonaparte na Beneškem trgu – je na ogled 20 Jagovih umetnin. Z njim se za začetek ustaviva pred skupino tridesetih, skoraj identičnih človeških src iz bele keramike. "Delo za mojim hrbtom … No, če bi fotografirali teh 30 src enega za drugim ter potem slike na hitro preleteli, bi zagledali utripajoče srce. Vsa ta srca so si različna. Iskal sem način, kako bi keramiko spravil v gibanje." In res jo je – tudi z video posnetki utripajočih keramičnih src. Projekcije kiparjenja in klesanja razstavljenih del nas spremljajo še skozi ostale prostore. Umetninam je skupen bogato zgodovinsko in umetnostno referenčno zaledje. Denimo pri skulpturi Excalibur, kjer pa v živo skalo ni vklenjen meč, temveč marmorni puškomitraljez. V temačnem templju odkrijemo njegovo postarano Venero, s svojevrstnim pristopom k iskanju lepote telesa. V osrčju razstave je doprsni kip Benedikta XVI.: Jago ga je pri dvaindvajsetih izklesal v slavilnem slogu in papeškem ogrinjalu, toda ko se je Ratzinger leta 2013 umaknil, je svojo stvaritev ponovno obklesal: ostal je pretresljiv kip golega, starega, presušenega moža. Nekdanje delo z naslovom Habemus papam je tako postalo surovina in vir za novo umetnino, ki zdaj nosi ime Habemus hominem. – Jago pa je ustvaril tudi svoj Pieta', ki ga je umestil v najsvetlejšo od razstavnih dvoran. Michelangelovskega navdiha ne skriva, toda pravi, da ga ni zanimala nabožna podoba. "Pieteta – usmiljenje – je čustvo, ki je skupno meni, vam in drugim. Hotel sem spregovoriti o očetovski ljubezni, in to sem storil prav s to estetsko kompozicijo. Seveda pa mora vsak v njej videti tisto, kar hoče. " Saj: in ker je tudi italijansko javnost v minulih tednih povleklo v zaskrbljenost glede vojne v Ukrajini, Jagove umetnine navdajajo s stisko – ali bolje, čeprav protislovno rečeno: z lepoto stiske.


14.03.2022

V Palači Bonaparte razstavlja Jago, eden najbolj priljubljenih sodobnih italijanskih kiparjev

Petintridesetletni umetnik Jacopo Cardillo, z umetniškim vzdevkom Jago, velja za enega najbolj popularnih sodobnih italijanskih kiparjev. Na facebooku ima 300.000 sledilcev, na instagramu: dvakrat toliko. To ne vpliva name – nam pove kipar, po rodu iz lacijskega mesta Frosinone, ki je po študiju v Neaplju odprl svojo delavnico v Rimu. – V vsakdanjem življenju še naprej počnem vse tako kot drugi: zjutraj vstanem, grem na wc, se oblečem in odidem na delo. Pri doseganju ciljev mi pomaga dvoje: obkrožam se z ljudmi, ki so boljši od sebe, in sem prizadeven. Na razstavi v nekdanjem rimskem domovanju Napoleonove matere Letizie – v Palači Bonaparte na Beneškem trgu – je na ogled 20 Jagovih umetnin. Z njim se za začetek ustaviva pred skupino tridesetih, skoraj identičnih človeških src iz bele keramike. "Delo za mojim hrbtom … No, če bi fotografirali teh 30 src enega za drugim ter potem slike na hitro preleteli, bi zagledali utripajoče srce. Vsa ta srca so si različna. Iskal sem način, kako bi keramiko spravil v gibanje." In res jo je – tudi z video posnetki utripajočih keramičnih src. Projekcije kiparjenja in klesanja razstavljenih del nas spremljajo še skozi ostale prostore. Umetninam je skupen bogato zgodovinsko in umetnostno referenčno zaledje. Denimo pri skulpturi Excalibur, kjer pa v živo skalo ni vklenjen meč, temveč marmorni puškomitraljez. V temačnem templju odkrijemo njegovo postarano Venero, s svojevrstnim pristopom k iskanju lepote telesa. V osrčju razstave je doprsni kip Benedikta XVI.: Jago ga je pri dvaindvajsetih izklesal v slavilnem slogu in papeškem ogrinjalu, toda ko se je Ratzinger leta 2013 umaknil, je svojo stvaritev ponovno obklesal: ostal je pretresljiv kip golega, starega, presušenega moža. Nekdanje delo z naslovom Habemus papam je tako postalo surovina in vir za novo umetnino, ki zdaj nosi ime Habemus hominem. – Jago pa je ustvaril tudi svoj Pieta', ki ga je umestil v najsvetlejšo od razstavnih dvoran. Michelangelovskega navdiha ne skriva, toda pravi, da ga ni zanimala nabožna podoba. "Pieteta – usmiljenje – je čustvo, ki je skupno meni, vam in drugim. Hotel sem spregovoriti o očetovski ljubezni, in to sem storil prav s to estetsko kompozicijo. Seveda pa mora vsak v njej videti tisto, kar hoče. " Saj: in ker je tudi italijansko javnost v minulih tednih povleklo v zaskrbljenost glede vojne v Ukrajini, Jagove umetnine navdajajo s stisko – ali bolje, čeprav protislovno rečeno: z lepoto stiske.


09.03.2022

Pogovor s Stevenom Loyem

V ponedeljek se je pričel letošnji cikel sodobne glasbe Zvokotok, ki ga je tokrat oblikoval Sreven Loy, dirigent, skladatelj, strasten promotor nove glasbe v Sloveniji. Z njim smo se pogovarjali o zasnovi letošnje koncertne serije ter o njegovem delu z asnamblom Neofonía in Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije.


11.03.2022

Vračanje pogleda v Cukrarni

Odprtje ljubljanske Cukrarne je bilo lani nedvomno dogodek leta na kulturnem področju. Usmeritve novega prostora je tedaj nakazala razstava Čudovitost spomina, zdaj pa se z obsežno skupinsko razstavo Vračanje pogleda posvečajo umetnicam, ki v Sloveniji delujejo od devetdesetih let preteklega stoletja do danes. Žal je tema žensk in umetnic še vedno aktualna, pravi umetniška vodja Cukrarne Alenka Gregorič, ki je razstavo zasnovala v sodelovanju s še tremi kuratorkami – Maro Anjoli Vujić, Matejo Podlesnik in Alenko Trebušak. Na ogled so postavile dela skoraj šestdesetih ustvarjalk v različnih medijih – od slik, skulptur, videov, performansov, intervencij in zvočnih dogodkov, pestre pa so tudi obravnavane teme, ki so razdeljene v štiri sklope: urbana in naravna krajina, telo oziroma figura, umetnostni sistem in družbeno politično okolje. Ti sklopi niso strogo začrtani in se med seboj prepletajo. Tudi zgodovino umetnosti vse preveč določa moški pogled, je ena izmed misli razstave, ki se z naslovom naslanja na knjigo Johna Bergerja Načini gledanja, v kateri se pisec sprašuje o pogledih na žensko v zgodovini umetnosti, ko je bila pogosto upodobljena kot objekt poželenja.


11.03.2022

Kavč festival

Vsebine Programa Ars


10.03.2022

Ajda Stina Turek & Vid Jamnik - Peti koncert v seriji Jazz All Stars predstavlja zgoščenko Rajska ptica

Kulturni center bar Cukrarna v Ljubljani nadaljuje koncertno sodelovanje s tretjim programom Radia Slovenija – programom Ars. Tokrat bosta v ospredju glas mlade pevke in vibrafon – Ajda Stina Turek in Vid Jamnik bosta na koncertu predstavila svoj skupni projekt, album Rajska ptica.


Stran 28 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov