Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Novi Sad z nazivom Evropska prestolnica kulture

07.01.2022


Novi Sad v Srbiji, Kaunas v Litvi in Esch-sur-Alzette v Luksemburgu v vlogi evropskih kulturnih prestolnic

Letos bomo imeli v Evropi kar 3 prestolnice kulture. Najkasneje, proti koncu februarja, bo v drugem največjem naselju Luksemburga, mestu Esch-sur-Alzette, v tej državi že drugič kulturna prestolnica – prvič je bila v glavnem mestu, Luxemburg, leta 1995. 22. januarja bo vlogo kulturne prestolnice Evrope začelo mesto Kaunas v Litvi. Glavno litvansko mesto Vilna je to izkušnjo izkusilo in ponudilo na ogled leta 2009.
V to leto pa je kot evropska prestolnica kulture vstopil tudi Srbski Novi Sad, srce Vojvodine, kar je sploh prvič, da se s tem nazivom ponaša mesto iz države kandidatke za članstvo v Evropski uniji. Zaradi pandemije se je sicer to zgodilo z enoletnim zamikom. Uradna otvoritev bo v četrtek, 13. januarja, na večer pred novim letom po julijanskem koledarju. »Doček« oz. sprejem, ki je postal pomembna kulturna blagovna znamka, bodo zaznamovali s spektaklom »Zeniteum :: 2022« - režira ga Dragan Živadinov - kjer bodo uprizorili nekaj osrednjih protagonistov velikanov srbske znanosti, Milutina Milankovića in Milevo Marić Einstein.
Čeprav je do uradne otvoritve Evropske prestolnice kulture še nekaj dni, so v Novem Sadu že 31. decembra s koncerti, predstavo »Tesla izumetnik« in teslino svetlobno galerijo nakazali, kaj pripravljajo v tem letu .
»Pojavlja se najpomembnejše, v vseh evropskih prestolnicah kulture pred začetkom občutijo ponos in zadovoljstvo po dolgem pričakovanju. Za nas, ki smo v to nesporedno vpleteni, je to seveda vedno velik zalogaj, zaradi korone pa je vse to, kar smo že uspeli napraviti in kar nas še čaka, pravi mali čudež, pripoveduje Nemanja Milenković, direktor fundacije Novi Sad, evropska prestolnica kulture.«
V ospredju bodo povezovanje umetnosti in znanosti, pa tudi – v tem mestu zelo poudarjena dualnost z edinstvenim praznovanjem dveh novih let po dveh koledarjih – julijanskem in gregorijanskem, dve pisavi, latinica in cirilica. Ukvarjanje s časom in znanostjo je hitro pripeljalo do režiserja Dragana Živadinova. Na svečani otvoritvi se bodo povezali tudi z astronavti v vesolju. Igralec Lazar Jovanov bo gostitelj slovesnosti: »Gre za produkcijsko enega najbolj kompleksnih dogodkov – ne le v Novem Sadu, ampak v celotni Srbiji. Čaka nas zares spektakularna svečana otvoritev, ki bo 13. januarja, simbolično on 20 uri in 22 minut ter simbolično pred in na stolpu zgradbe »banovina« arhitekta Dragiše Brašovana,s katero se je pred več kot 80 leti začela modernizacija Novega Sada.«

Svečana otrvoritev je zamišljena kot poklon Milevi Marić Einstein in Milutinu Milankoviću. Orednja tema je znanost, konkretno matematika. Govorili bomo z estetiko avantgardista Ljubomira Micića, ki je tretji, nevidni protagonist, nekakšen estetski duh in način izražanja Zeniteuma 2022- glede na to, da je Zenitizem kot umetniška usmeritev, ki ga je osnoval Micić, nastal pred 100 leti.

Spektakel bo potekal v času pandemije koronavirusa, ki je dogajanje že zamaknila za eno leto. Z vsemi rezervnimi scenariji torej še večji zalogaj.
Nemanja Milenković pojasnjuje: »Z Draganom Živadinovim, velikim slovenskim avantgardnim režiserjem se na svečano otvoritev pripravljamo že 9 mesecev. Tu je ansambel 60 ljudi – od zbora in orkestra, do igralcev in plesalcev. To je nekaj, kar ne morete ustaviti, ko ste enkrat začeli. A edino, po čemer se ravnamo, so informacije kriznega štaba in epidemiološki ukrepi. Dobro je, da smo imeli za razliko od drugih evropskih prestolnic kulture izkušnje – saj smo naše ključne programske sklope: »Doček« oz. sprejem, ki je v Evropi edinstveno umetniško proslavljanje dveh novih let, in »kalejdoskop kulture«, ki poteka septembra, pripravljali že zadnja štiri leta, dve leti tudi v času korone, zaradi česar smo pridobili pomembne izkušnje, kako stvari pripraviti na najboljši mogoč način.«

V enem letu se bo zvrstilo okoli 4000 dogodkov s 5000 umetniki. V Muzeju sodobne umetnosti Vojvodine je že odprta razstava Evrovizion, prečkanje zgodb in prostorov. Komentira direktorica Sanja Kojić Mladenov: »Odločili smo se za umetniška dela, ki so povezana z družbeno-političnimi razmerami v Evropi, a ki se bolj preizprašujejo o marginalizirani južni in jugovzhodni Evropi. Razstava je zamišljena kot potujoč, sokreativen projekt – v 12 letih bo prepotoval več držav in regij Evrope in povsod vzpostavil dialog z lokalno kulturno-umetniško sceno. Morda bo na koncu v Berlinu, po naslednjih 7 letih potovanja predstavljena drugačna Evropa kot se sicer predstavlja na velikih mednarodnih razstavah.«

Umetniki prek svojih del razmišljajo o nacionalizmu, neoliberalizmu, kolonializmu, položaju drugačnega glede na družbeno dominantno. Vse to so teme, tudi stereotipi in predsodki, s katerimi se evropska prestolnica kulture mora ukvarjati. Zato se nam je zdelo pomembno, da se ta razstava pojavi tu, v tem trenutku.

Del zapuščine evropske prestolnice kulture, tudi ko bo ta mimo – bodo med drugim tudi t.im. kulturne postaje. Predvidene so bile 3, zdaj jih je osem, ena v nekdanji tovarni svile, ki je danes urejen, prostoren kraj za razstave, koncerte, delavnice, pravi Violeta Đerković, ki je bila del skupine aktivistov, ki so od leta 2005 upali, da tega prostora ne bodo zasedli investitorji s stanovanji ali nakupovalnim centrom, ampak kultura. Leta 2018 jim je uspelo, medtem pa so že prerasli lokalni nivo.

Če obstaja primer, ki na najboljši mogoč način ilustrira, kako je bilo mogoče izkoristiti priložnost, ki jo prinaša status evropske prestolnice kulture, potem je to kulturna postaja Svilara. Na mestu, kjer smo zdaj – gre pa za zadnja tri leta zelo obiskan prostor kulture, samo v prvem letu smo imeli prek 40 000 obiskovalcev – so bile pred 4 leti ruševine.

Bili ste v centru Novega Sada, ki je jedro tradicionalnih, klasičnih kulturnih ustanov. Čutila se je potreba, da se kulturo pripelje do vseh prebivalcev Novega Sada in v primeru razvoja kulturnih postaj to zares ni fraza. Kultura je prišla v različne dele mesta in to ne samo v fizičnem smislu, ampak tudi simbolično, z odprtjem za vse ustvarjalce in obiskovalce. Otroci, ki vsak dan prihajajo sem, odraščajo v drugačne ljudi in to je največje zadovoljstvo, pravi.

V Novem Sadu pripravljajo 8 sklopov, povezanih z dediščino Novega Sada, hkrati pa promovirajo pereča evropska vprašanja – migracije, identiteta, prihodnost Evrope in mladi, pripravljajo t.im. trdnjavo miru, kjer se bodo ukvarjali s politiko dialoga, spravo, v sklopu donavsko morje bo v ospredju skrb za naravo. Med drugim bo potekal Beethowen maraton, v enem dnevu vseh 9 simfonij, že 5 let poteka kalejdoskop kulture – pettedenska promocija petih vrst umetnosti.

Zgodbo smo zgradili prek zgodbe o identiteti Novega Sada , s pomočjo metafore »za nove mostove«. Novi Sad je najmanjše mesto na Donavi z največ mostovi. Skupaj jih je 11, a osem pod Donavo in trije nad njo. To je najkrajša zgodba turbulentne in dinamične zgodovine Novega Sada, v kateri so mostovi igrali izjemno pomembno vlogo, še posebej, ker smo 20. stoletje po Natovem bombardiranju končali brez njih. Ta metafora – tudi fizične potrebe po mostovih v tej veliki evropski podonavski regiji, simbolično povezuje - ne le znotraj mesta – neinstitucionalno sceno s kulturnimi ustanovami, prebivalce in umetnike, ampak tudi Novega Sada in Srbije z Evropsko unijo. V teh mostovih je torej ogromno simbolike, z njimi so zato zgradili tudi – kot smo jih poimenovali - programske mostove, ki se ukvarjajo z vprašanji identitete Novega Sada, a tako da so univerzalni – prek evropskih tem, težav, izzivov, zaradi česar so blizu tako prebivalcem Novega Sada kot celotne Evrope

Kot pravi Nemanja Milenković mora biti naziv iskra, ki bo sprožila razvoj mesta na vseh področjih, most med ljudmi in procesi. Lazar Jovanov:

Novi sad ima to specifično zgodovino, nasledstvo, multikulturno identieto – vse to pa vzbuja pozornost evropske in svetovne javnosti. Posebno je tudi, da gre za mesto v državi, ki je kandidatka za članstvo v Evropski uniji, zato bi lahko rekli, da gre tudi za zelo pomembno geopolitično, strateško odločitev o podelitvi naziva prestolnice evropske kulture Novemu Sadu.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Novi Sad z nazivom Evropska prestolnica kulture

07.01.2022


Novi Sad v Srbiji, Kaunas v Litvi in Esch-sur-Alzette v Luksemburgu v vlogi evropskih kulturnih prestolnic

Letos bomo imeli v Evropi kar 3 prestolnice kulture. Najkasneje, proti koncu februarja, bo v drugem največjem naselju Luksemburga, mestu Esch-sur-Alzette, v tej državi že drugič kulturna prestolnica – prvič je bila v glavnem mestu, Luxemburg, leta 1995. 22. januarja bo vlogo kulturne prestolnice Evrope začelo mesto Kaunas v Litvi. Glavno litvansko mesto Vilna je to izkušnjo izkusilo in ponudilo na ogled leta 2009.
V to leto pa je kot evropska prestolnica kulture vstopil tudi Srbski Novi Sad, srce Vojvodine, kar je sploh prvič, da se s tem nazivom ponaša mesto iz države kandidatke za članstvo v Evropski uniji. Zaradi pandemije se je sicer to zgodilo z enoletnim zamikom. Uradna otvoritev bo v četrtek, 13. januarja, na večer pred novim letom po julijanskem koledarju. »Doček« oz. sprejem, ki je postal pomembna kulturna blagovna znamka, bodo zaznamovali s spektaklom »Zeniteum :: 2022« - režira ga Dragan Živadinov - kjer bodo uprizorili nekaj osrednjih protagonistov velikanov srbske znanosti, Milutina Milankovića in Milevo Marić Einstein.
Čeprav je do uradne otvoritve Evropske prestolnice kulture še nekaj dni, so v Novem Sadu že 31. decembra s koncerti, predstavo »Tesla izumetnik« in teslino svetlobno galerijo nakazali, kaj pripravljajo v tem letu .
»Pojavlja se najpomembnejše, v vseh evropskih prestolnicah kulture pred začetkom občutijo ponos in zadovoljstvo po dolgem pričakovanju. Za nas, ki smo v to nesporedno vpleteni, je to seveda vedno velik zalogaj, zaradi korone pa je vse to, kar smo že uspeli napraviti in kar nas še čaka, pravi mali čudež, pripoveduje Nemanja Milenković, direktor fundacije Novi Sad, evropska prestolnica kulture.«
V ospredju bodo povezovanje umetnosti in znanosti, pa tudi – v tem mestu zelo poudarjena dualnost z edinstvenim praznovanjem dveh novih let po dveh koledarjih – julijanskem in gregorijanskem, dve pisavi, latinica in cirilica. Ukvarjanje s časom in znanostjo je hitro pripeljalo do režiserja Dragana Živadinova. Na svečani otvoritvi se bodo povezali tudi z astronavti v vesolju. Igralec Lazar Jovanov bo gostitelj slovesnosti: »Gre za produkcijsko enega najbolj kompleksnih dogodkov – ne le v Novem Sadu, ampak v celotni Srbiji. Čaka nas zares spektakularna svečana otvoritev, ki bo 13. januarja, simbolično on 20 uri in 22 minut ter simbolično pred in na stolpu zgradbe »banovina« arhitekta Dragiše Brašovana,s katero se je pred več kot 80 leti začela modernizacija Novega Sada.«

Svečana otrvoritev je zamišljena kot poklon Milevi Marić Einstein in Milutinu Milankoviću. Orednja tema je znanost, konkretno matematika. Govorili bomo z estetiko avantgardista Ljubomira Micića, ki je tretji, nevidni protagonist, nekakšen estetski duh in način izražanja Zeniteuma 2022- glede na to, da je Zenitizem kot umetniška usmeritev, ki ga je osnoval Micić, nastal pred 100 leti.

Spektakel bo potekal v času pandemije koronavirusa, ki je dogajanje že zamaknila za eno leto. Z vsemi rezervnimi scenariji torej še večji zalogaj.
Nemanja Milenković pojasnjuje: »Z Draganom Živadinovim, velikim slovenskim avantgardnim režiserjem se na svečano otvoritev pripravljamo že 9 mesecev. Tu je ansambel 60 ljudi – od zbora in orkestra, do igralcev in plesalcev. To je nekaj, kar ne morete ustaviti, ko ste enkrat začeli. A edino, po čemer se ravnamo, so informacije kriznega štaba in epidemiološki ukrepi. Dobro je, da smo imeli za razliko od drugih evropskih prestolnic kulture izkušnje – saj smo naše ključne programske sklope: »Doček« oz. sprejem, ki je v Evropi edinstveno umetniško proslavljanje dveh novih let, in »kalejdoskop kulture«, ki poteka septembra, pripravljali že zadnja štiri leta, dve leti tudi v času korone, zaradi česar smo pridobili pomembne izkušnje, kako stvari pripraviti na najboljši mogoč način.«

V enem letu se bo zvrstilo okoli 4000 dogodkov s 5000 umetniki. V Muzeju sodobne umetnosti Vojvodine je že odprta razstava Evrovizion, prečkanje zgodb in prostorov. Komentira direktorica Sanja Kojić Mladenov: »Odločili smo se za umetniška dela, ki so povezana z družbeno-političnimi razmerami v Evropi, a ki se bolj preizprašujejo o marginalizirani južni in jugovzhodni Evropi. Razstava je zamišljena kot potujoč, sokreativen projekt – v 12 letih bo prepotoval več držav in regij Evrope in povsod vzpostavil dialog z lokalno kulturno-umetniško sceno. Morda bo na koncu v Berlinu, po naslednjih 7 letih potovanja predstavljena drugačna Evropa kot se sicer predstavlja na velikih mednarodnih razstavah.«

Umetniki prek svojih del razmišljajo o nacionalizmu, neoliberalizmu, kolonializmu, položaju drugačnega glede na družbeno dominantno. Vse to so teme, tudi stereotipi in predsodki, s katerimi se evropska prestolnica kulture mora ukvarjati. Zato se nam je zdelo pomembno, da se ta razstava pojavi tu, v tem trenutku.

Del zapuščine evropske prestolnice kulture, tudi ko bo ta mimo – bodo med drugim tudi t.im. kulturne postaje. Predvidene so bile 3, zdaj jih je osem, ena v nekdanji tovarni svile, ki je danes urejen, prostoren kraj za razstave, koncerte, delavnice, pravi Violeta Đerković, ki je bila del skupine aktivistov, ki so od leta 2005 upali, da tega prostora ne bodo zasedli investitorji s stanovanji ali nakupovalnim centrom, ampak kultura. Leta 2018 jim je uspelo, medtem pa so že prerasli lokalni nivo.

Če obstaja primer, ki na najboljši mogoč način ilustrira, kako je bilo mogoče izkoristiti priložnost, ki jo prinaša status evropske prestolnice kulture, potem je to kulturna postaja Svilara. Na mestu, kjer smo zdaj – gre pa za zadnja tri leta zelo obiskan prostor kulture, samo v prvem letu smo imeli prek 40 000 obiskovalcev – so bile pred 4 leti ruševine.

Bili ste v centru Novega Sada, ki je jedro tradicionalnih, klasičnih kulturnih ustanov. Čutila se je potreba, da se kulturo pripelje do vseh prebivalcev Novega Sada in v primeru razvoja kulturnih postaj to zares ni fraza. Kultura je prišla v različne dele mesta in to ne samo v fizičnem smislu, ampak tudi simbolično, z odprtjem za vse ustvarjalce in obiskovalce. Otroci, ki vsak dan prihajajo sem, odraščajo v drugačne ljudi in to je največje zadovoljstvo, pravi.

V Novem Sadu pripravljajo 8 sklopov, povezanih z dediščino Novega Sada, hkrati pa promovirajo pereča evropska vprašanja – migracije, identiteta, prihodnost Evrope in mladi, pripravljajo t.im. trdnjavo miru, kjer se bodo ukvarjali s politiko dialoga, spravo, v sklopu donavsko morje bo v ospredju skrb za naravo. Med drugim bo potekal Beethowen maraton, v enem dnevu vseh 9 simfonij, že 5 let poteka kalejdoskop kulture – pettedenska promocija petih vrst umetnosti.

Zgodbo smo zgradili prek zgodbe o identiteti Novega Sada , s pomočjo metafore »za nove mostove«. Novi Sad je najmanjše mesto na Donavi z največ mostovi. Skupaj jih je 11, a osem pod Donavo in trije nad njo. To je najkrajša zgodba turbulentne in dinamične zgodovine Novega Sada, v kateri so mostovi igrali izjemno pomembno vlogo, še posebej, ker smo 20. stoletje po Natovem bombardiranju končali brez njih. Ta metafora – tudi fizične potrebe po mostovih v tej veliki evropski podonavski regiji, simbolično povezuje - ne le znotraj mesta – neinstitucionalno sceno s kulturnimi ustanovami, prebivalce in umetnike, ampak tudi Novega Sada in Srbije z Evropsko unijo. V teh mostovih je torej ogromno simbolike, z njimi so zato zgradili tudi – kot smo jih poimenovali - programske mostove, ki se ukvarjajo z vprašanji identitete Novega Sada, a tako da so univerzalni – prek evropskih tem, težav, izzivov, zaradi česar so blizu tako prebivalcem Novega Sada kot celotne Evrope

Kot pravi Nemanja Milenković mora biti naziv iskra, ki bo sprožila razvoj mesta na vseh področjih, most med ljudmi in procesi. Lazar Jovanov:

Novi sad ima to specifično zgodovino, nasledstvo, multikulturno identieto – vse to pa vzbuja pozornost evropske in svetovne javnosti. Posebno je tudi, da gre za mesto v državi, ki je kandidatka za članstvo v Evropski uniji, zato bi lahko rekli, da gre tudi za zelo pomembno geopolitično, strateško odločitev o podelitvi naziva prestolnice evropske kulture Novemu Sadu.


09.03.2022

Enajsti roman Avgusta Demšarja Tajkun

Vsebine Programa Ars


09.03.2022

Jakob Jež (1928 - 2022)

Včeraj je v 94. letu umrl skladatelj Jakob Jež. Uveljavil se je v šestdesetih kot del mlade modernistične skladateljske skupine Pro musica viva. Sledil je novemu v glasbi; v svojih kantatah, kot so Do fraig amors, Brižinski spomeniki ali Pogled zvezd je raziskal neobičajne vokalne in instrumentalne tehnike, a v tej glasbi vendarle presune predvsem vtis arhaičnega, bistro navezovanje na zgodovinska besedila in radovedna igra z zvokom. Ježa je neizmerno navdihoval človeški glas, pa tudi poezija, ki jo je uglasbil v številnih samospevih in zborih. Ko je raziskoval zapuščino skladatelja Marija Kogoja, je prišel na Gradež pri Turjaku in si tam ob gozdu ustvaril dom. Glasba Jakoba Ježa je pogosto tudi ustvarjalno čudenje nad naravo. Slovenska glasba je izgubila skladatelja s samosvojim, subtilnim ustvarjalnim dotikom in prijazno, skromno ter vsekakor veliko osebnost.


06.03.2022

Ukrajinska zgodovina in kultura

V Ukrajini zdaj divja vojna zaradi odločitve ruskega vodstva, da v to državo pošlje vojsko. Ukrajina ima dolgo, večkrat tudi tragično zgodovino od Kijevske Rusije v 9. stoletju do danes. Prebivalci te, po verski pripadnosti večinoma pravoslavne, dežele so se dolgo borili za emancipacijo svojega jezika in kulture v ruskem imperiju. O zgodovini Ukrajine kulture govori  predavatelj na Teološki fakulteti v Ljubljani in raziskovalec na Katoliškem institutu dr. Simon Malmenvall. Oddajo je pripravil Tomaž Gerden.


04.03.2022

100 let od rojstva Piera Paola Pasolinija

Vsebine Programa Ars


03.03.2022

Jurij Andruhovič

Vsebine Programa Ars


02.03.2022

Nikodem Szczygłowski o dogajanju na meji

"Ukrajinsko-poljska meja predstavlja vrata v Evropo za tiste, ki bežijo in tiste, ki se vračajo," pripoveduje litovski novinar Nikodem Szczygłowski, ki tam budno spremlja dogajanje. Piše in objavlja v poljščini in litovščini, prevaja tudi iz slovenščine in ukrajinščine. Je dobitnik nagrade za novinarske dosežke ministrstva za kulturo Republike Litve. Z njim se je pogovarjal Blaž Mazi.


28.02.2022

Nazaj h kulturi

Kulturni sektor je v izrednih razmerah deloval od marca 2020, pred kratkim pa so se sprostili skorajda vsi protikovidni ukrepi razen mask, prezračevanja in razkuževanja rok. Kakšne so izkušnje kulturnih ustanov z vračanjem obiskovalcev, kako poteka okrevanje kulture in kateri ukrepi bi ga lahko pospešili, so danes dopoldne razpravljali člani Nacionalnega sveta za kulturo. S sloganom Nazaj h kulturi in premislekom o vseslovenski pobudi skušajo združiti prizadevanja za ponoven obisk kulturnih prireditev. Blaž Mazi


25.02.2022

Ministrstvo poziva k tožbam, pogovorov ni

Sredino sejo Odbora za kulturo v Državnem zboru je zaznamovala obstrukcija. Predsednica odbora Violeta Tomič je morala prositi prisotne poslance, da so za nekaj trenutkov poklicali nekaj odsotnih kolegov na glasovanje o tem, da bodo o sklepih seje kasneje glasovali dopisno. Seja je bila sicer sklicana zaradi odtegnitve financiranja večim nevladnim organizacijam, problematike razpisne politike Ministrstva za kulturo in delovanja razpisnih komisij. Blaž Mazi


24.02.2022

Med pravljice Ele Peroci

Pri Mladinski knjigi so letošnjo stoto obletnico rojstva pisateljice Ele Peroci zaznamovali z novo zbirko njenih pravljic. Med pravljicami je šest legendarnih slikanic, ki so s svojo podobo zaznamovale številne generacije otrok in odraslih. Tri zgodbe pa so ilustrirane na novo. Zbirka tako vključuje klasike sodobne slovenske pravljice, kot so: ''Moj dežnik je lahko balon'', ''Hišica iz kock'', ''Nina v čudežni deželi'', ''Muca copatarica'' in druge. Ilustrirali so jih izvrstni slovenski ilustratorji Marlenka Stupica, Lidija Osterc, Jelka Reichman, Ančka Gošnik Godec in Anka Luger Peroci.


Stran 29 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov